Prosilec zoper Upravna enota Slovenska Bistrica
+ -Številka: 021-96/2006/2
Kategorije: Razno
Datum: 07.12.06
Številka: 021-96/2006/2
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi III. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, ZInfP), o pritožbi ………………… (v nadaljevanju prosilka), ki jo zastopa Matjaž Kušar, odvetnik v Ljubljani, z dne 25.10.2006, zoper sklep Upravne enote Slovenjska Bistrica, Kolodvorska ulica 10, Slovenjska Bistrica (v nadaljevanju organ), št. 9/4-321-10/92 SDN, z dne 12.10.2006, na podlagi IV. odst. 27. čl. ZDIJZ ter III. odst. 251. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), izdaja naslednjo
O D L O Č BO :
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi, zadeva pa se vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.O B R A Z L O Ž I T E V :
Prosilka je dne 9.10.2006 na organ poslala vlogo, naslovljeno kot »prošnja za pridobitev listin«. V vlogi je pojasnila, da je stranka v denacionalizacijskem postopkom, ki poteka pred organom. Za namene sprožitve upravnega spora je zato organ prosila, da ji pošlje fotokopije pravnomočnih denacionalizacijskih odločb (ob upoštevanju pravice do varstva osebnih podatkov), izdanih za zemljišča, ki so ležala znotraj ožjega gradbenega okoliša in je bila zanje v postopku denacionalizacije določena odškodnina v obveznicah SOD.Organ je dne 21.10.2006 izdal sklep št. 9/4-321-10/92 SDN, s katerim je zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da prosilka ni bila stranka v upravnih postopkih, v katerih so drugi upravičenci v upravnih postopkih dobili vrnjeno nacionalizirano premoženje, nameravana sprožitev upravnega spora pa ni izkazana pravna korist, na podlagi katere bi lahko prosilka pridobila odločbe, ki so bile izdane v denacionalizacijskih postopkih za zemljišča znotraj gradbenega okoliša. Prav tako ni možno posredovati odločb, v katerih so izbrisana imena in priimki oseb, ker so to stranke v upravnem postopku, kjer ponekod denacionalizacijski postopek še ni zaključen. Na svetovnem spletu je objavljena sodna praksa, kjer je možno vpogledati v vse sodbe, ki se tičejo vrednotenja denacionaliziranih zemljišč. Upravne enote tudi ne vodijo seznama, iz katerega bi bilo razvidno, kdo vse je od leta 1992 na določenem območju dobil vrnjeno premoženje. Zaradi velikega števila zahtevkov in menjavanja delavcev, ki so postopke reševali, ni mogoče ugotoviti, kdo vse so bili upravičenci na določenem območju, zaključeni denacionalizacijski postopki pa so že arhivirani. Pooblaščenec prosilke ni izkazal pravne koristi, na podlagi katere bi imel pravico pridobiti dokumente v upravnih postopkih, v katerih ni bil udeležen kot stranka oziroma pooblaščenec stranke.
Prosilka je zoper navedeno odločbo organa dne 25.10.2006 vložila pritožbo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v kateri je navedla, da bi bilo njeno zahtevo treba obravnavati po določbah ZDIJZ. Tako v 3. tč. določa tudi spremenjeni 82. čl. ZUP. Odločba o denacionalizaciji je vsekakor informacija javnega značaja v smislu 4. čl. ZDIJZ. Ne gre za arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe arhiv v skladu z zakonom, ki ureja arhive. Na podlagi ZDIJZ se lahko dostop do zahtevane informacije zavrne le iz razlogov iz 6. čl. zakona, pri čemer se pravne koristi prosilca ne ugotavlja. Ker odločbe o denacionalizaciji ne predstavljajo podatkov, zaradi katerih se prosilcu lahko po 6. čl. ZDIJZ zavrne dostop do informacije, bi moral organ omogočiti dostop, o zahtevi bi morala odločati uradna oseba, določena na podlagi ZDIJZ, o morebitni pritožbi pa pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja. ZDIJZ je v razmerju do ZUP specialni zakon, zato bi moral organ o zahtevi odločati na podlagi ZDIJZ. To določa tudi 3. tč. 82. čl. ZUP, zato je organ nepravilno uporabil ZUP. Ne glede na te navedbe, pa odločitev organa, da pravna korist ni izkazana, ni obrazložena. Pravna korist je izkazana, saj bi prosilka v pritožbenem postopku, ki se nanaša na njeno denacionalizacijsko zadevo, lahko dokazala kršitev 14. čl. Ustave RS in s tem dosegla, da se ji podržavljena zemljišča vrednotijo po bistveno višji vrednosti, kot je, sicer še nepravnomočno, odločeno sedaj.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dne 29.11.2006 pritožbo, skupaj s prosilčevo zahtevo in izpodbijanim sklepom, odstopilo v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je prosilka vložila vlogo, iz vsebine katere izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Prosilka je namreč zahtevala fotokopije dokumentov (odločb), za katere meni, da organ z njimi razpolaga. Ne glede na to, da se prosilka v sami zahtevi ni sklicevala na ZDIJZ, bi organ njeno vlogo moral obravnavati kot zahtevo za dostop do informacije javnega značaja in voditi postopek po ZDIJZ. To izhaja iz III. odst. 17. čl. ZDIJZ, ki izrecno določa, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu, organ obravnava zahtevo po tem zakonu. Isti člen določa, da mora zahteva vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. V zahtevi za dostop do informacij javnega značaja mora prosilec opredeliti:
1. informacijo, s katero se želi seznaniti,
2. na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Prosilka je v vlogi z dne 9.10.2006, naslovljeno kot »prošnja za pridobitev listin«, opredelila tako dokumente, s katerimi se želi seznaniti (pravnomočne denacionalizacijske odločbe, izdane za zemljišča, ki so ležala znotraj ožjega gradbenega okoliša in je bila zanje v postopku denacionalizacije določena odškodnina v obveznicah SOD), kot tudi način, na katerega se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (fotokopije), zato bi organ vlogo prosilke moral obravnavati po ZDIJZ. S tega vidika je obrazložitev v izpodbijani odločbi nezadostna, saj organ v obrazložitvi ni navedel razlogov, ki jih za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja dopušča ZDIJZ. Navedena pomanjkljivost predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka, saj v odločbi manjka bistveni del obrazložitve, zaradi česar se odločbe organa ne da preizkusiti (7. tč. II. odst. 237. čl. ZUP).
Kot izhaja iz obrazložitve te odločbe, je organ na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka, saj v odločbi ni navedel razlogov, ki jih za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja dopušča ZDIJZ, zaradi česar se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Pooblaščenec meni, da bo storjeno pomanjkljivost hitreje in bolj ekonomično odpravil prvostopenjski organ, zato je na podlagi III. odst. 251. čl. ZUP izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku bo moral organ o zahtevi prosilca odločiti kot o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja na podlagi ZDIJZ. To pomeni, da organ ne bo smel ugotavljati, ali ima prosilka pravni interes (pravno korist) za dostop do zahtevanih informacij, saj za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ni potreben. O zahtevi bo moral odločiti predstojnik organa ali uradna oseba, ki je pri organu pristojna za posredovanje informacij javnega značaja. Organ bo moral ugotoviti, ali z dokumenti, ki jih zahteva prosilka, razpolaga in ali je morebiti podana kakšna izmed izjem iz I. odst. 6. čl. ZDIJZ. Če bo organ zahtevo prosilke delno ali v celoti zavrnil, bo o tem moral izdati pisno odločbo, ki bo morala vsebovati obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena ter pouk o pravnem sredstvu (22. čl. ZDIJZ).
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav..
pooblaščenka