Prosilec zoper Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 021-95/2006/4
Kategorije: Notranje delovanje organa
Datum: 19.12.06
Številka: 021-95/2006/4
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………... (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0901-6/2005/33 (14-01) z dne 06.11.2006, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 3 (treh) dni od pravnomočnosti te odločbe posredovati fotokopijo poročila o opravljenem izrednem nadzoru nad aktivnostmi in postopki policije, šifra 0901-6/2005/20 (143-02) z dne 26.06.2006.
3. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 05.10.2006 na organ naslovil zahtevo, v kateri je navedel, da mu je g. Jože Romšek iz GPU v dopisu št. 260-7/2006/22 (2004-1) z dne 17.03.2006 sporočil, da bo ministru za notranje zadeve predlagal, da se odredi nadzor, s katerim naj se ugotovi, ali so bile ob izvajanju policijske preiskave v predkazenskem postopku zoper prosilca spoštovane in pravilno aplicirane tako kazensko materialne kot tudi procesne določbe. V zvezi s tem je prosilec od organa zahteval, naj mu pošlje fotokopije naslednjih dokumentov:
1. dokument g. Jožeta Romška iz GPU, iz katerega bo razviden njegov predlog ministru Mateju za izvedbo omenjenega nadzora,
2. dokument ministra Mateja, s katerim je odločil o predlogu g. Romška,
3. dokument, ki je nastal na osnovi odrejenega nadzora in ugotavlja, ali so bile v predkazenskem postopku zoper prosilca spoštovane in pravilno aplicirane tako kazensko materialne kot tudi procesne določbe.
Organ je dne 06.11.2006 izdal odločbo št. 0901-6/2005/33 (14-01), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil in sicer glede dokumentov, ki jih prosilec v zahtevi navaja pod tč. 1 in pod tč. 3. Glede zahtevanega dokumenta pod tč. 1 se organ v obrazložitvi sklicuje na dejstvo, da je bil ta dokument poslan prosilcu, ministru za notranje zadeve g. Dragutinu Mateju, generalni sekretarki MNZ in Direktoratu za policijo in druge varnostne naloge. Na podlagi navedenega dokumenta, ki je pomenil odgovor prosilcu, kakor tudi predlog generalnega direktorja policije g. Jožeta Romška ministru za notranje zadeve g. Dragutinu Mateju, da odredi nadzor, je slednji 26.04.2006 odredil izredni nadzor nad aktivnostmi in postopki policije v primerih prejema dopisov in prijav kaznivih dejanj, ki jih je na policijo poslal prosilec. Organ je zaključil, da prosilec z dokumentom, ki ga zahteva pod tč. 1, že razpolaga, zato se njegovi zahtevi ne ugodi.
V nadaljevanju organ glede dokumenta, ki ga prosilec zahteva v 3. tč., pojasnjuje, da gre za poročilo o opravljenem izrednem nadzoru nad aktivnostmi in postopki policije v primerih prejema dopisov, prijave kaznivega dejanja in ravnanja po ZDIJZ v zadevi, ki se nanaša na prosilca, šifra 0901-6/2005/20 (143-02) z dne 26.06.2006 in ki vsebuje podatke, katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. ZDIJZ v 1. odst. 6. čl. določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (enajsta alineja). Poročilo poleg sklepnih ugotovitev vsebuje tudi osebne podatke oseb, ki so opravljale nadzor in tudi oseb, ki so konkretne zadeve obravnavale. Razkritje vsebine poročila v javnosti bi lahko povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti tako Policije kot tudi organa, ki je nadzor opravljal in sicer Direktorata za policijo in druge varnostne naloge Ministrstva za notranje zadeve (DPDVN MNZ). Napisano poročilo spada v okvir interne komunikacije med obema navedenima organoma. Razkritje poročila bi lahko vplivalo na strokovnost izvajanja nadzorov, ki jih DPDVN MNZ opravlja nad organom v sestavi. Poročilo o internem nadzoru je namenjeno izključno interni uporabi za ugotavljanje delovanja sistema. Z razkritjem poročila zunanji javnosti bi prišlo do različnih mnenj in dilem, ugibanj, zlonamernih interpretacij ter javnega izpostavljanja oseb navedenih v poročilu. S tem pa bi nastala škoda tako nadzornemu kot tudi nadzorovanemu organu. Z razkritjem poročila bi bilo posledično ogroženo kritično, inovativno in učinkovito delo nadzornega organa. Namen nadzora je bil predvsem v tem, da se ravnanje organa v navedenem primeru podrobneje analizira in predlagajo alternative za izboljšanje dela. Tehtanje med pravico o obveščenosti javnosti in razkritjem dokumenta, ki je nastal po opravljenem izrednem nadzoru, gre v prid organa, ki je nadzor opravil in sestavil poročilo. Opravljanje škodnega testa v konkretnem primeru pokaže, da bi s tem, ko bi vsebina poročila postala javna, nastale motnje pri delovanju oziroma dejavnosti tako Policije kot DPDVN MNZ. Zaradi navedenega je organ zahtevo prosilca v tem delu zavrnil.
Zoper delno zavrnilno odločbo organa je prosilec dne 13.11.2006 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ki jo je ta odstopil organu z dopisom št. 092-90/2006/2. V njej prosilec med drugim navaja, da je zavrnitev njegove zahteve nesprejemljiva, ker je ali netočna ali so trditve pavšalne ali pa organ in Policija skrivata in celo prikrivata pomembne informacije zase. Prosilec pri tem navaja, da je zanj, kot zainteresirano osebo, ki so ji bile do sedaj kršene mnoge pravice, dostop do ugotovitev poročila o nadzoru ključna tudi z vidika državljanovega nadzora nad funkcioniranjem uprave in izvajanjem načel sistema javnih uslužbencev. Glede zahtevanega dokumenta pod tč. 1 prosilec navaja, da je zahteval predlog g. Jožeta Romška iz GPU ministru Mateju, s katerim ne razpolaga, zato zavrnitev nima ne pravnega in ne etičnega pokritja. Prosilec obenem navaja, da je v 3. tč. zahteval dokument, ki je nastal na osnovi odrejenega nadzora in da sta trditvi, »da bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa oziroma dejavnosti organa« in »da bi razkritje lahko dolgoročno vplivalo na strokovnost izvajanja nadzora«, pavšalni in z ničemer utemeljeni pleonazmi. Zavrnitev zahtevanih dokumentov je, po mnenju prosilca, nesprejemljiva, sklicevanje na »opravljanje škodnega testa« v konkretnem primeru pa opozarja na nerazumevanje ZDIJZ. Prosilec sodi, da želi organ s tem prikriti razkritje raznih nezakonitosti, nekorektnosti, neetičnosti in nestrokovnosti postopkov javnih uslužbencev v zvezi z njegovim primerom. Preprečiti je potrebno ustaljeno in še prisotno miselnost vodilnih v organu, da mora biti tisto, kar je nastalo kot njihov uradniški izdelek, tajno in javnosti nedostopno že samo zato, ker tako ocenjujejo oni sami. Po prepričanju prosilca je v interesu pravne države in javnosti, da mu organ posreduje zahtevane dokumente.
Organ je dne 29.11.2006, v skladu z 245. členom ZUP, pritožbo prosilca odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Ker organ zadevi ni priložil vseh dokumentov, potrebnih za rešitev zadeve, ga je Pooblaščenec, z dopisom št. 021-95/2006/2 z dne 01.12.2006 pozval, naj mu jih posreduje v roku treh dni.
Zahtevane dokumente je organ Pooblaščencu posredoval dne 08.12.2006, in sicer: dokument pod št. 260-7/2006/22 (204-1) z dne 17.03.2006, iz katerega je razviden predlog g. Jožeta Romška ministru Mateju za izvedbo nadzora, dokument pod št. 0901-6/2005/19 (143-02), to je dokument, s katerim je minister Mate odločil o predlogu g. Jožeta Romška ter dokument, ki je nastal na osnovi odrejenega nadzora, to je poročilo o opravljenem nadzoru pod št. 0901-6/2005/20 (143-02) z dne 26.06.2006.
Obenem je organ v zvezi z zahtevo prosilca za dokument pod tč. 1 navedel, da poleg dokumenta št. 260-7/2006/22 z dne 17.03.2006, ki je naslovljen na prosilca in ki je prosilcu bil tudi posredovan ter v katerem je v zadnjem odstavku navedeno, da bo g. Romšek ministru za notranje zadeve predlagal, da odredi nadzor, poseben dokument, iz katerega bi bil razviden predlog g. Romška ministru Mateju za izvedbo nadzora, ne obstaja. V zvezi z zahtevanim dokumentom pod tč. 3 (to je poročilo o opravljenem nadzoru) je organ Pooblaščencu posredoval tudi fotokopijo dopisa policije – pripombe na poročilo o opravljenem nadzoru, šifra 260-7/2006/41 z dne 25.08.2006, ki je bil pripravljen v skladu z 12. čl. Pravilnika o usmerjanju in nadzoru policije (Ur. l. RS, št. 97/2004) in v katerem so podane pripombe posameznih služb policije na ugotovitve poročila ter iz katerega, po mnenju organa, še dodatno izhajajo razlogi za negativno odločitev organa glede dostopa do tega dokumenta.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se le-ta nahaja v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so nastali v zvezi s postopkom izrednega nadzora nad aktivnostmi in postopki policije, ki ga je z odredbo št. 0901-6/2005/19 (143-02) z dne 26.04.2006, odredil minister za notranje zadeve. Upoštevaje 2. čl. Zakona o policiji (Ur. l. RS, št. 107/2006, uradno prečiščeno besedilo) je ena izmed nalog, ki jih opravlja organ v razmerju do policije, tudi usmerjanje in nadzorovanje izvajanja nalog policije. Iz navedenega nedvomno izhaja, da dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, spadajo v delovno področje organa.
V zvezi s kriterijem, da mora zahtevana informacija izvirati iz delovnega področja organa, je obenem potrebno pojasniti, da mora biti zahtevana informacija povezana z delovnim področjem organa, pri čemer pa ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Glede materializirane oblike dokumentov, ki jih zahteva prosilec, je Pooblaščenec ugotovil, da je prosilec od organa prejel dokument št. 260-7/2006/22 (2004-1) z dne 17.03.2006, kar nesporno izhaja tudi iz njegove zahteve z dne 05.10.2006. Organ je tako v zavrnilni odločbi, kakor na poziv Pooblaščenca, naj mu, v skladu z 245. členom ZUP posreduje vse dokumente, potrebne za rešitev zadeve, zatrdil, da drug dokument, s katerim bi g. Romšek ministru za notranje zadeve predlagal uvedbo nadzora, ne obstaja. Upoštevaje dejstvo, da iz dokumenta št. 260-7/2006/22 (2004-1) z dne 17.03.2006 obenem izhaja, da je bil dokument poslan tudi ministru za notranje zadeve, je Pooblaščenec v tem delu sledil navedbam organa in ugotovil, da dokument, ki ga prosilec zahteva pod tč. 1, ne obstaja.
Pooblaščenec ugotavlja, da organ ni dolžan na novo ustvariti, na novo pridobiti ali izdelati dokumentov, ki jih v času vložene zahteve za dostop do dokumentov ne poseduje. Organ je dolžan posredovati informacijo javnega značaja (oziroma dokument, v katerem se nahaja), ki že obstaja oziroma informacijo, s kakršno razpolaga organ takrat, ko prosilec zaprosi za dostop. Organ ni dolžan izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolaga. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec ne dvomi v navedbe organa, da je prosilcu posredoval vse informacije, ki se nanašajo na zahtevani dokument iz 1. tč. zahteve (torej na dokument g. Jožeta Romška iz GPU, iz katerega bo razviden njegov predlog ministrstvu Mateju za izvedbo omenjenega nadzora), s katerimi razpolaga in da nima ostalih informacij, ki jih zahteva prosilec. V skladu s tem je treba zahtevo prosilca za informacijo javnega značaja v tem delu zavrniti, ker zahtevani dokument ne obstaja.
Ker pa v obravnavanem primeru obenem ni sporno, da organ z zahtevano informacijo pod tč. 3 (poročilo o opravljenem izrednem nadzoru) razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki, Pooblaščenec ugotavlja, da so v tem delu izpolnjeni vsi trije kriteriji za obstoj informacije javnega značaja.
2. Načelo prostega dostopa po ZDIJZ
Pooblaščenec opozarja, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prav tako je povsem irelevantno tudi, kakšen je prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni.
3. Izjeme od prostega dostopa
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Na tej podlagi je Pooblaščenec preučil dokument, ki ga je pod tč. 3 zahteval prosilec in v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa, določena v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
3.1 Izjema po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da poročilo o opravljenem izrednem nadzoru vsebuje podatke, katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. ZDIJZ v 11 tč. 1 odst. 6. čl. določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno podana dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, kaže šteti vso notranjo korespondenco med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti (več o tem glej komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 139). Gre za izjemo, kjer je potrebno pri presoji utemeljenosti opraviti še test škode – ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo ''notranji proces razmišljanja organa''. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Opisani način je v pravni teoriji znan kot ''deliberative process'', torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo omejeno, če bi bilo odprto javnosti. Obenem pa je namen izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa ''notranjega razmišljanja'' organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa. Razkritje tovrstnih informacij organa bi posameznikom omogočilo, da ugotovijo, kako se izogniti pravnim pravilom ali jih kršiti, ne da bi jih organi pregona pri tem izsledili.
V obravnavanem primeru prosilec zahteva poročilo o opravljenem izrednem nadzoru nad aktivnostmi in postopki policije, ki ga je, po odredbi ministra za notranje zadeve izvedla nadzorstvena skupina uslužbencev Direktorata za policijo in druge varnostne naloge. V zvezi s tem je Pooblaščenec sledil navedbam organa, da gre za dokument, ki predstavlja interno komunikacijo znotraj organa, saj tako policija, kot Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, ki je izvajal nadzor, organizacijsko spadata pod isti organ, to je Ministrstvo za notranje zadeve.
Po oceni Pooblaščenca, ki se je seznanil z vsebino zahtevanega dokumenta, pa v obravnavanem primeru ni podan drugi pogoj za obstoj izjeme iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organu ni uspelo izkazati, da bi razkritje dokumenta dejansko povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Zgolj pavšalne navedbe organa, da bi to vplivalo na strokovnost izvajanja nadzorov, ki jih opravlja Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, za obstoj izjeme iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ne zadostujejo. Organ namreč v izpodbijani odločbi ni utemeljil, zakaj in kakšne motnje pri delovanju Direktorata za policijo in druge varnostne naloge bi nastale z razkritjem konkretnega dokumenta, pri čemer se ugotovitve iz poročila ne nanašajo na delo tega direktorata, ampak na delo policije. Treba je ugotoviti, da je predmetni nadzor s strani nadzornega organa (ne glede na pripombe policije) zaključen in da poročilo ni več dokument v nastajanju. Ta faza izrednega nadzora je torej zaključena, razkritje poročila pa ne more več vplivati na kritično, inovativno in učinkovito delo nadzornega organa v konkretnem primeru. Pooblaščenec obenem ne vidi možnosti, da bi razkritje poročila, ki se nanaša na konkretni primer nadzora, lahko vplivalo na delo nadzornega organa na splošno. Povsem brezpredmetno je tudi sklicevanje organa na možnost, da bi poročilo lahko povzročilo različna mnenja in dileme v javnosti ter javno izpostavljanje oseb navedenih v poročilu. Dokumenti - informacije javnega značaja – vedno lahko povzročijo različna mnenja in dileme v javnosti, pri tem pa je treba upoštevati, da je namen ZDIJZ ravno zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, pri čemer si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu, državljani pa imajo v zvezi z delom državnih organov pravico oblikovati si svoje mnenje. V zvezi s tem je treba tudi opozoriti da so vse osebe, katerih imena se pojavljajo v poročilu, javni uslužbenci, poročilo pa se nanaša na opravljanje njihovih delovnih nalog, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Ni torej mogoče slediti navedbam organa, da je treba varovati osebne podatke oseb, ki so opravljale nadzor in tudi oseb, ki so konkretne zadeve obravnavale. Upoštevaje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ se, ne glede na določbe 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ne glede na obstoj izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).
V zvezi s tem Pooblaščenec še poudarja, da je ena izmed glavnih funkcij pravice do informacij javnega značaja ravno nadzorna funkcija, ki skupaj z demokratično funkcijo pomeni uresničevanje načela javnosti in odprtosti delovanja državnih organov. Funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, pa navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit. 'Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.' (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72).
Upoštevaje vse navedeno, Pooblaščenec zaključuje, da dokument, ki ga zahteva prosilec, ne predstavlja izjeme po 11. tč. 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ in s tem izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Ker je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo in zmotno ugotovil dejansko stanje, je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan posredovati fotokopijo poročila o opravljenem izrednem nadzoru nad aktivnostmi in postopki policije, šifra 0901-6/2005/20 (143-02) z dne 26.06.2006 in sicer v roku 3 (treh) dni od pravnomočnosti te odločbe. V preostalem delu se zahteva prosilca kot neutemeljena zavrne, ker zahtevani dokument pod točko 1 prosilčeve zahteve ne obstaja.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka