Prosilec zoper Upravna enota Metlika
+ -Številka: 021-92/2006/4
Kategorije: Osebni podatek
Datum: 28.11.2006
Številka: 021-92/2006/4
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, številka: 090-4/2006 z dne 24. 10. 2006, Republike Slovenije, Upravne enote Metlika, Naselje Borisa Kidriča 14/II, p.p.. 33, 8330 Metlika (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ mora prosilcu v roku 3 (treh) dni od pravnomočnosti te odločbe posredovati odločbe št. 321-12/97 z dne 29.8.1997, št. 321-12/97-1 z dne 15.9.1997 in št. 321-13/97 z dne 4.9.2002, o vrnitvi premoženja Agrarni skupnosti Bojanja vas in Agrarni skupnosti Drušiči, pri čemer je dolžan iz teh odločb izbrisati podatke o članih agrarne skupnosti: imena in priimke, rojstne datume, prebivališče, ter podatke o vložni številki, katastrski občini in parcelnih številkah nepremičnin, ki se vračajo članom agrarne skupnosti.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 11.10. 2006 naslovil na organ zahtevo v skladu z ZDIJZ, v kateri zahteva, da mu organ posreduje fotokopijo odločbe oz. več odločb, v kolikor je bilo odločeno tudi z več delnimi odločbami, o vrnitvi premoženja Agrarni skupnosti Bojanja vas in Agrarni skupnosti Drušiči. Pri tem dodaja, da zaradi varstva osebnih podatkov lahko posredujejo odločbo brez osebnih podatkov v obliki delnega dostopa. Dokument želi prejeti v obliki elektronske pošte ali fotokopijo dokumenta preko klasične pošte.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, številka 090-4/2006 z dne 24.10.2006, s katero je zahtevo prosilca zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ uvodoma povzema zahtevo prosilca, nato pa navaja, da je Register agrarnih skupnosti, ki se vodi pri organu, javna evidenca. Vsebuje naslednje podatke: številko odločbe o vpisu, datum vpisa, ime agrarne skupnosti, območje agrarne skupnosti, datum ustanovitve zbora, seznam pooblaščenih oseb za zastopanje, seznam pooblaščenih oseb za sprejem pošte, seznam pooblaščenih oseb za razpolaganje s sredstvi in datumom prenehanja agrarne skupnosti. Navedeni podatki so bili prosilcu na njegovo zahtevo že posredovani, in sicer z dopisom organa dne 30.08.2006. Organ nadaljuje, da ZDIJZ določa izjeme, absolutne in relativne, zaradi katerih se dostop do informacije javnega značaja zavrne. Zaradi navedenega je organ prvotno v postopku ugotavljal, ali obstajajo takšne okoliščine, kot je varstvo osebnih podatkov in je ugotovil, da v obravnavanem primeru obstaja ta razlog, tako pri razkritju osebnih podatkov, kakor tudi pri vrnitvi konkretnega premoženja. Organ je tudi ugotavljal, ali bi razkritje zahtevane informacije ogrozilo zasebni interes oz., če v konkretnem primeru obstaja javni interes, ki nalaga razkritje informacije v javnem interesu in je takšna informacija večja od zavarovanega interesa. Organ navaja, da po določbah ZDIJZ zahteva za dostavo odločb o vrnitvi podržavljenega premoženja konkretnim agrarnim skupnostim ni informacija javnega značaja. 6. čl. ZDIJZ taksativno določa izjeme, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, tudi, ko gre za podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, 42/2006, ZGD-1) ali pa, če gre za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Organ nadaljuje, da vrnitev nacionaliziranega premoženja v denacionalizacijskih postopkih v naravi, kot primarni obliki denacionalizacije ali pa v obliki odškodnine, predstavlja zasebno pravno sfero. Denacionalizacijskim upravičencem je bilo premoženje podržavljeno z oblastnim aktom države, denacionalizacija pa pomeni popravo krivic, ki jih je država storila posameznikom po II. svetovni vojni. Premoženje, ki je bilo nacionalizirano, je bilo zasebno premoženje, ki je z nacionalizacijo prešlo v SLP, državno, družbeno ali zadružno lastnino. V teh postopkih gre za vzpostavitev prvotnega stanja, kakšno je bilo pred nasilnim odvzemom s strani države. V teh primerih ne gre za kakšno obogatitev, ki bi predstavljala (vrnitev v naravi oz. odškodnina v obveznicah) podlago za moralno upravičenost za seznanitev javnosti. Zato je v takšnih primerih (odločba Pooblaščenca z dne 26.04.2005) izkazana izjema po določilu 3. točke 6. čl. ZDIJZ, ki omogoča, da se prosilcu zavrne dostop do informacije. Pri tem omenja tudi 35. čl. Ustave RS, ki ureja varstvo pravic zasebnosti, 38. čl. pa pravico do varstva osebnih podatkov. Navedeni 35. čl. Ustave preprečuje neupravičene posege v zasebnost in dostojanstvo posameznika, ne glede na obliko. Tako je ime denacionalizacijskega upravičenca, vrnitev premoženja v naravi ali v obliki odškodnine, ki kaže na ekonomsko stanje posameznika in načina pridobitve le tega (obrazložitev odločbe organa 1. stopnje) potrebno varovati analogno kot varovanje poslovnih skrivnosti gospodarskih družb, ker bi razkritje teh informacij ogrozilo gospodarske interese oseb ali skupnosti, lahko bi imelo vpliv na poslovanje le teh. Organ zaključuje, da je v postopku ugotovil, da bi razkritje odločb o vrnitvi nacionaliziranega premoženja, čeprav brez osebnih imen, bila kršitev osebnih podatkov, in bi v tem primeru, z razkritjem te informacije, upravni organ posegel tudi v zasebno pravno sfero, ker bi iz obrazložitve konkretnih odločb bilo razvidno na kakšen način in v kakšni vrednosti je denacionalizacijska upravičenka pridobila denacionalizirano premoženje. Zaradi navedenega je organ ugotovil, da zahteva prosilca ni upravičena.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 03.11.2006 pri organu vložil pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava ter napačno ugotovljenega dejanskega stanja.
Prosilec navaja, da je zahteval le delni dostop brez osebnih podatkov, zaradi varstva osebnih podatkov. Organ pa je zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da odločba o vrnitvi podržavljenega premoženja ni informacija javnega značaja po določbah ZDIJZ, s čimer pa se prosilec ne strinja. Prosilec citira 1. odst. 4. čl. ZDIJZ in nadaljuje, da odločba organa izvira iz delovnega področja organa, se nahaja v obliki dokumenta in jo je organ izdelal sam. Zaradi navedenega meni, da odločba predstavlja informacijo javnega značaja.
Prosilec nadalje navaja, da organ v izpodbijani odločbi ugotavlja, da informacija predstavlja izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, torej že s tem potrjuje, da odločba predstavlja informacijo javnega značaja. Prosilec ponovno poudarja, da je želel pridobiti informacijo brez osebnih podatkov in ne le brez osebnega imena, kot to navaja organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ navaja odločbo Pooblaščenca z dne 26.04.2006, s katero je bila podobna zahteva zavrnjena, vendar prosilec navaja, da je iz te odločbe jasno, da je v tem primeru stranka zahtevala osebne podatke in zato te zahteve ni mogoče primerjati z njegovo zahtevo.
Organ je prosilčevo pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 06.11.2006, številka: 090-4/2006-7 s prilogami, na podlagi 1. odstavka 245. čl ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Ker organ po določilu 2. odst. 245. čl. ZUP Pooblaščencu ni priložil dokumentov, ki se tičejo zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom z dne 08.11.2006, št. 021-92/2006/2 pozval, da mu posreduje dokumente, do katerih je prosilcu zavrnil dostop, v izvorni obliki, brez izločanja.
Dne 13.11.2006 je organ Pooblaščencu posredoval zahtevane dokumente.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi (med katere sodijo tudi upravne enote), organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.
Kot izhaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
1. odst. 4. člena ZDIJZ torej postavlja tri osnovne kriterije, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1.) iti mora za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da gre v navedenem primeru za informacijo, ki sodi v delovno področje organa. Organ je namreč na podlagi 4. odst. 9. čl. Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Ur. l. RS št. 5/1994 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPVAS) pristojen, da odloči o zahtevi za vrnitev premoženja članom agrarnih skupnosti. Zahtevani dokumenti so nastali v okviru navedene pristojnosti, zato nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa. Obenem sta podana tudi ostala dva kriterija, zahtevani dokumenti se nahajajo v obliki dokumenta, s katerimi organ razpolaga. Na podlagi navedenega, Pooblaščenec zaključuje, da obravnavane odločbe o vrnitvi premoženja Agrarni skupnosti Bojanja vas in Agrarni skupnosti Drušiči, predstavljajo informacijo javnega značaja.
2. Izjeme po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ
Ker torej zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali podatki iz odločb o vrnitvi premoženja Agrarni skupnosti Bojanja vas in Agrarni skupnosti Drušiči, predstavljajo kakšno izmed zakonsko določenih izjem. Prvi odst. 6. čl. ZDIJZ namreč taksativno našteva izjeme, zaradi katerih lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se je organ skliceval na obstoj izjem iz 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ, ker naj bi šlo za varovane osebne podatke. Pri tem je organ omenjal tudi poslovno skrivnost, v smislu, da je potrebno ime upravičenca, vrnitev premoženja v naravi ali v obliki odškodnine, ki kaže na ekonomsko stanje posameznika in način pridobitve le tega, varovati analogno kot varovanje poslovne skrivnosti gospodarskih družb.
V zahtevi in tudi v pritožbi je prosilec izrecno navedel, da z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ne zahteva osebnih podatkov in je predlagal organu, da mu omogoči delni dostop, tako da izbriše osebne podatke. Vendar pa se je organ, ne glede na navedbe prosilca, skliceval na obstoj osebnih podatkov, in navedel, da bi razkritje odločb o vrnitvi nacionaliziranega premoženja, čeprav brez osebnih imen, bila kršitev osebnih podatkov, in bi v tem primeru, z razkritjem te informacije, upravni organ posegel tudi v zasebno pravno sfero, ker bi iz obrazložitve konkretnih odločb bilo razvidno, na kakšen način in v kakšni vrednosti je denacionalizacijska upravičenka pridobila denacionalizirano premoženje.
Zaradi navedenega je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal, ali je glede na vsebino odločb o vrnitvi premoženja Agrarni skupnosti Bojanja vas in Agrarni skupnosti Drušiči mogoče uporabiti institut delnega dostopa in izločiti iz dokumenta osebne podatke, ne da bi s tem ogrozil njegovo zaupnost.
Da pa bi sploh lahko obravnavali oziroma presojali, ali je možno uporabiti institut delnega dostopa, je potrebno najprej ugotoviti, ali dokumenti vsebujejo osebne podatke, ki predstavljajo izjemo iz 3. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in katere. Prosilec namreč ni izrecno navedel, do katerih osebnih podatkov ne želi dostopa. Takšna splošna opredelitev pa je z vidika prosilca povsem logična. Od prosilca namreč ni mogoče pričakovati, da zahtevani dokument vsebinsko tako pozna, da bi lahko določno navedel, česa ne zahteva.
3. Izjema iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ
Po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ je mogoča zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. tč. 6. čl. ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. V 2. tč. 6. čl. ZVOP-1 pa je določeno, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Kot je bilo navedeno že zgoraj, je ZPVAS področni zakon, na podlagi katerega je organ vodil postopek in izdal odločbe, ki so predmet zahteve prosilca. ZPVAS v 2.čl. vsebuje definicijo agrarne skupnosti, ki določa, da je agrarna skupnost skupnost fizičnih in pravnih oseb (v nadaljnjem besedilu: članov) na podlagi pogodbe, ki imajo skupne pravice, dolžnosti in obveznosti, določene z zakonom in pravili agrarne skupnosti. Agrarna skupnost ni pravna oseba, ima pa svoj žiro račun pri poslovni banki. Iz 8. do 12. čl. ZPVAS izhaja, da se premoženjske pravice, ki so bile odvzete po predpisih, določenih v 8. čl., vračajo članom agrarnih skupnosti, organiziranih po tem zakonu, na njihovo zahtevo. Premoženjske pravice se torej vračajo fizičnim in pravnim osebam, zato so tudi v obravnavanih odločbah o vrnitvi premoženja Agrarni skupnosti Bojanja vas in Agrarni skupnosti Drušiči vsebovani osebni podatki fizičnih oseb, ki so njihovi člani, in sicer ime in priimek, rojstni datum, prebivališče. Navedena je tudi vložna številka, katastrska občina in parcelne številke nepremičnin, ki se vračajo.
ZPVAS sicer v 2. odst. 6. čl. določa, da je register agrarnih skupnosti javna evidenca o agrarnih skupnostih in o njihovem članstvu. Vendar pa iz navedene določbe ni razvidno konkretno, kateri podatki o članih agrarne skupnosti so javni. V 4. odst. 6. člena ZPVAS je navedeno, da minister, pristojen za kmetijstvo, predpiše vsebino registra in bistvene sestavine pravil agrarne skupnosti, v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. V tej zvezi je bil kot izvršilni predpis sprejet Pravilnik o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti ter o vsebini registra agrarnih skupnosti in njihovih članov (Ur.l. RS, št. 16/1994, 58/2000, 71/2000, v nadaljevanju Pravilnik), ki je v 4. členu določil vsebino registra. Register agrarnih skupnosti je sestavljen iz lista, A in B, ter zbirke listin. Na listu B so podatki o članstvu, vendar samo število članov. Podrobnejši podatki o članstvu: ime in priimek, prebivališče, datum pristopa k članstvu, datum prenehanja članstva, pa so v zbirki listin. Pravilnik v 1. odst. 6. čl. ponovi zakonsko določbo, da so podatki v registru javni. V 2. odst. istega člena pa v nasprotju s 1. odst. omogoča dostop do podatkov iz registra, le tistemu, ki ima zato upravičen interes. Slednja določba Pravilnika je tako v nasprotju z zakonsko določbo javnosti registra, vendar, ker gre za podzakonski predpis, po mnenju Pooblaščenca le ta ne more omejiti dostopa do registra agrarnih skupnosti zgolj na tiste upravičence, ki izkažejo upravičen interes. Pooblaščenec bi ob tem še opozoril, da ZDIJZ kot kasnejši in splošni zakon glede dostopa do informacij javnega značaja v razmerju do ZPVAS omogoča prost dostop, brez izkazovanja kakršnegakoli interesa, do vseh informacij javnega značaja. Za obravnavano zadevo pa je bistveno vprašanje, ali je javen zgolj podatek o številu članov, ki so navedeni v listu B registra agrarnih skupnosti, ali pa so javni tudi podrobni podatki o članih iz zbirke listin. ZVOP-1 v 1. odst. 9. čl. ZVOP-1 določa, da se v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, lahko obdelujejo osebni podatki, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ker ZPVAS ne določa konkretno, kateri podatki o članstvu so javni, Pravilnik, kot izvršilni predpis pa ni ustrezna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, Pooblaščence meni, da podrobni podatki o članih agrarnih skupnosti, ki so navedeni v zbirki listin, zagotovo niso javni. Med obdelavo osebnih podatkov namreč v skladu s 3. tč. 6. čl. ZVOP-1 sodi tudi sporočanje oziroma razkritje osebnih podatkov. Še več, vprašljiva je sploh obdelava osebnih podatkov o članih agrarnih skupnosti, saj je zakonsko določilo presplošno in zaradi svoje nedoločnosti ne daje ustreznega pravnega varstva, pravilnik pa, kot že navedeno, ni ustrezna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, ki jo zahteva ZVOP-1.
Na tem mestu se mora Pooblaščenec opredeliti tudi do pojma vračanja premoženjskih pravic, ki je bil tudi za obravnavano področje najprej enotno urejen v Zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS št. 27/91 s spremembami, v nadaljevanju: ZDen). S sprejetjem ZPVAS pa je zakonodajalec specialno uredil področje, ki se nanaša na vračanje premoženjskih pravic Agrarnim skupnostim oz. njihovim članom. Tako je v 13. čl. ZPVAS, v prehodnih določbah določil, da se postopki, ki so bili uvedeni na podlagi ZDen o zahtevah za vračanje premoženjskih pravic iz tretjega odstavka 1. člena ZPVAS, nadaljujejo po določbah tega zakona, če o zahtevku še ni bilo odločeno na prvi stopnji.
Kljub temu, da ZPVAS specialno ureja vračanje premoženjskih pravic Agrarnim skupnostim, pa je cilj enak, kot pri ZDen, poprava krivic, storjenih po vojni lastnikom zasebnega premoženja in njegovo vrnitev prvotnim titiularjem v okviru privatizacije državne oziroma družbene lastnine (več: Zakon o denacionalizaciji s komentarjem, GV 1992). To pomeni, da gre tudi v postopku po ZPVAS, smiselno enako kot pri ZDen, za odškodnino v pravem pomenu besede in torej zgolj za vzpostavitev prvotnega stanja, torej stanja pred nasilnim odvzemom s strani države, ne pa za morebitno obogatitev. Zaradi navedenega, Pooblaščenec ocenjuje, da gre v primeru vračanja premoženjskih pravic fizičnim osebam, kot članom Agrarnih skupnosti, za popolnoma zasebnopravno sfero, ki kaže tudi na njihov ekonomski oziroma socialni položaj. Zato so vsi podatki o članih Agrarne skupnosti, ki so v navedenih v odločbah o vrnitvi premoženja Agrarni skupnosti Bojanja vas in Agrarni skupnosti Drušiči določeni z imenom in priimkom, rojstnim datumom in prebivališčem, varovani osebni podatki v skladu z ZVOP-1, ki jih ni dovoljeno razkriti, saj bi to pomenilo poseg v zasebnost.
Ker bi v obravnavanem primeru tudi s podatkom o vložni številki, katastrski občini in parcelnih številkah nepremičnin, ki so navedeni v odločbah o vrnitvi premoženja Agrarni skupnosti Bojanja vas in Agrarni skupnosti Drušiči, na enostaven način, brez velikega napora (preko javne zemljiške knjige, kjer se dobi podatke o lastniku na podlagi navedenih podatkov), identificirali fizično osebo, ki je kot član Agrarne skupnosti z odločbo dobil vrnjene premoženjske pravice, predstavljajo tudi ti podatki varovane osebne podatke. Slednji podatki bi namreč prav tako privedli do razkritja premoženjskega stanja posameznika, zlasti njegove vrednosti, in zato nedvomno v postopku odprave krivic in vzpostavitev prvotnega premoženjskega stanja predstavljajo varovane osebne podatke.
4. Delni dostop v skladu s 7. čl. ZDIJZ
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v odločbah o vrnitvi premoženja Agrarni skupnosti Bojanja vas in Agrarni skupnosti Drušiči in predstavljajo izjemo iz 3. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop da zahtevanih dokumentov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. čl. ZDIJZ, ki določa, da, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij.
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa, saj se po izbrisu zgoraj navedenih osebnih podatkov iz odločb o vrnitvi premoženja Agrarni skupnosti Bojanja vas in Agrarni skupnosti Drušiči v ničemer ne poseže v zaupnost oz. zasebnost posameznika. Izbrisanih osebnih podatkov namreč ni mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Po izbrisu osebnih podatkov ostanejo javno dostopni podatki, da je bil vložen zahtevek in izdana odločba o vrnitvi premoženjskih pravic agrarni skupnosti, z opisom postopka, ki je opredeljen z ZPVAS, ni pa mogoče identificirati fizične osebe, ki so ji bile premoženjske pravice vrnjene.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi I. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer mu je dolžan posredovati odločbe o vrnitvi premoženja Agrarni skupnosti Bojanja vas in Agrarni skupnosti Drušiči, kot izhaja 2. točke izreka te odločbe, pri čemer je dolžan iz teh odločb izbrisati podatke o članih agrarne skupnosti: imena in priimke, rojstne datume, prebivališče, ter podatke o vložni številki, katastrski občini in parcelnih številkah nepremičnin, ki se vračajo članom agrarne skupnosti. To je dolžan storiti v roku 3 dni od pravnomočnosti te odločbe, pravnomočnost pa bo v skladu s 1. odst. 225. čl. ZUP nastopila takrat, ko se ta odločba ne bo več mogla izpodbijati v upravnem sporu (rok za vložitev tožbe v upravnem sporu pa je 30 dni).
Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. 2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ pa določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki se odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Zato mora organ prosilcu posredovati dokumente v elektronski obliki ali pa na naslov prosilca poslati fotokopije zahtevanih odločb, kot izhaja iz zahteve prosilca.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka