Prosilec - Delovno in socialno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 021-86/2006/6
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Datum: 22.12.06
Številka: 021-86/2006/6
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, ZInfP), III. in IV. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) in I. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec) z dne 9.10.2006, zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Resljeva 14, Ljubljana (v nadaljevanju organ), opr. št. Su 20/06-3 z dne 5.10.2006, naslednjo
O D L O Č B O :1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ mora prosilcu v roku 3 (treh) dni od pravnomočnosti te odločbe posredovati fotokopiji naslednjih dokumentov:
- sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 3.9.1998, opr št. Ps 1172/94 in
- sklepa Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 5.5.2002, opr. št. Psp 191/98;
pri čemer mora iz obeh dokumentov izbrisati podatke o imenu in priimku ter naslovu tožeče stranke. O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 4.9.2006 organ zaprosil za informacije javnega značaja v zvezi s primerom, ki ga je organ objavil v dokumentu št. VDS01259, in sicer:
- ime in priimek oziroma naslov odvetnice, ki je reševala konkretno zadevo,
- imena in priimke treh višjih sodnikov, ki so razsojali v konkretnem primeru,
- ime in priimek sodnega izvedenca doc.dr. V.A. in
- kopiji sodb prvostopenjskega sodišča in višjega delovnega in socialnega sodišča.
Organ je prosilcu posredoval prepis sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ps 1072/2002 z dne 12.12.2002, pri čemer je iz dokumenta izločil osebne podatke strank v postopku, odvetnika, ki je zastopal stranko ter sodnega izvedenca, ki je bil postavljen v predmetni zadevi. V zvezi z izvedenim delnim dostopom je organ dne 5.10.2006 izdal odločbo opr. št. Su 20/06-3, v kateri je v izreku navedel, da je zahtevi prosilca delno ugodil. V obrazložitvi je navedel, da iz prošnje prosilca izhaja, da zahteva informacije javnega značaja v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 191/98. Navedena zadeva se pri organu vodi pod opr. št. Ps 1072/2002. Po proučitvi prošnje je organ ugotovil, da zaprošeni podatki sicer izhajajo iz vpisnikov, pri čemer pa je sporna obveznost sodišča, da te podatke posreduje kot informacijo javnega značaja. ZDIJZ namreč v 3. tč. I. odst. 6. čl. določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon o sodiščih v 82. čl. določa, da sodišča z namenom učinkovitega vodenja in preglednosti sodnih zadev, zaradi svoje evidence ter za vodenje statističnih podatkov vodijo vpisnike, imenike in pomožne knjige, ki vsebujejo osebne in druge podatke iz spisov. Podatke iz prejšnjega odstavka lahko uporabljajo in posredujejo sodišča v skladu s svojimi zakonitimi pooblastili. Dostop do arhiviranih podatkov ima sodišče, ostali pa v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi s posredovanjem imen sodnikov je organ ugotovil, da gre na podlagi 1. al. III. odst. 6. čl. ZDIJZ za izjemo od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, saj gre za osebni podatek, povezan z opravljanjem javne funkcije. Zaradi navedenega je organ v tem delu prošnji prosilca ugodil. V delu, ki se nanaša na podatke o pooblaščencu tožeče stranke in pa na sodnega izvedenca, pa je organ prošnjo prosilca zavrnil, ker gre za osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1). Posledično je iz sodbe, ki jo je posredoval prosilcu, navedene podatke izbrisal. Obveznost oziroma možnost javnega posredovanja podatkov o pooblaščencu oziroma sodnem izvedencu ne izhaja tudi iz nobene druge zakonske določbe. Dostop je po določbah zakona omejen na potrebe in zakonska pooblastila sodišča, dostop ostalih pa je izrecno omejen z ZVOP-1. Posredovanje podatkov o tovrstni povezavi predstavlja obdelavo osebnih podatkov, ki presega namen njihovega zbiranja, kot je določen v 82. čl. Zakona o sodiščih.
Zoper zavrnilni del odločbe se je prosilec pritožil. V pritožbi je navedel, da je dokument z izbrisanimi podatki zanj neuporaben. V kolikor mu na podlagi ZDIJZ ni mogoče zagotoviti zahtevanih podatkov, prosi za posredovanje pri teh osebah, da bi same privolile v seznanitev z njihovimi podatki.
Po pozivu Pooblaščenca je organ predložil dokumente, ki jih je prosilec zahteval, in sicer sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 3.9.1998, opr št. Ps 1172/94 (v izvorni obliki) in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 5.5.2002, opr. št. Psp 191/98 (v izvorni obliki), predložil pa je še dokument, ki ga je prosilcu že posredoval, in sicer sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ps 1072/2002 z dne 12.12.2002, v obliki, kot jo je posredoval prosilcu.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval prepis sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ps 1072/2002 z dne 12.12.2002, pri čemer je iz dokumenta izločil osebne podatke strank v postopku, odvetnika, ki je zastopal stranko ter sodnega izvedenca, ki je bil postavljen v predmetni zadevi. Prosilec je zahteval podatke iz dokumenta, ki je bil na spletnem portalu Sodna praksa objavljen pod št. VDS01259. Omenjeni dokument predstavlja sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 5.5.2002, opr. št. Psp 191/98, s katerim je višje sodišče razveljavilo sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 3.9.1998, opr št. Ps 1172/94. Iz navedenega izhaja, da organ prosilcu ni posredoval pravega dokumenta, saj je prosilec zahteval fotokopiji ter podatke iz sodbe oziroma sklepa z dne 3.9.1998 oziroma 5.5.2002, ne pa iz sodbe, ki jo je organ prosilcu posredoval in ki je bila, sicer v istem postopku, izdana dne 12.12.2002. Pooblaščenec je zato odločal o dostopu do kopije sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 3.9.1998, opr št. Ps 1172/94 ter kopije sklepa Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 5.5.2002, opr. št. Psp 191/98, s katerim je bila sodba z dne 3.9.1998, opr št. Ps 1172/94 razveljavljena.
Informacija javnega značaja je po določilu I. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Zahtevana sodba in sklep nedvomno predstavljata informacijo javnega značaja, saj izpolnjujeta vse tri osnovne kriterije iz I. odst. 4. čl. ZDIJZ. Nahajata se namreč v materializirani obliki, organ z njima razpolaga in ju je izdelal v okviru izvajanja svojih nalog in pristojnosti.
Ker torej zahtevana dokumenta predstavljata informacijo javnega značaja, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal le še, ali kakšen podatek v sodbi oziroma sklepu, predstavlja katero izmed zakonsko določenih izjem. I. odst. 6. čl. ZDIJZ namreč taksativno našteva izjeme, zaradi katerih organ lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. V obrazložitvi zavrnilnega dela izpodbijane odločbe se je organ skliceval na obstoj izjeme iz 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ, ker naj bi bili podatki o strankah postopka, odvetniku tožeče stranke in sodnem izvedencu osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1.
ZDIJZ v 3. tč. I. odst. 6. čl. organu omogoča, da prosilcu zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je ZVOP-1. Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. tč. 6. čl. ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. V 2. tč. 6. čl. ZVOP-1 pa je določeno, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Po pregledu zahtevane sodbe in sklepa Pooblaščenec ugotavlja, da se v obeh dokumentih nahajajo naslednji osebni podatki v smislu določb ZVOP-1: imena in priimki sodnikov, ime, priimek ter naslov tožeče stranke, ime in priimek odvetnika tožeče stranke, ime in priimek izvedenca medicinske stroke ter ime in priimek lečečega zdravnika tožeče stranke (slednji osebni podatek se nahaja le v sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani).
Glede podatkov o imenih in priimkih sodnikov je že sam organ v izpodbijani odločbi pravilno navedel, da gre za osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, tovrstni podatki pa na podlagi 1. al. III. odst. 6. čl. ZDIJZ pomenijo izjemo od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja. ZDIJZ v navedeni določbi določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S tem se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. To pomeni, da v primeru, ko gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije (to pa so tudi podatki o imenih in priimkih sodnikov) ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ni dopustno sklicevanje na izjemo iz 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ, torej na varstvo osebnih podatkov.
V obrazložitvi zahtevane sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani se nahaja tudi podatek o imenu in priimku lečečega zdravnika tožeče stranke. Tudi ta podatek predstavlja informacijo javnega značaja na podlagi zgoraj citirane določbe 1. al. III. odst. 6. čl. ZDIJZ. Zdravniki kot zaposleni v javnih zavodih so namreč javni uslužbenci v skladu s 1. čl. Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/02 ter spremembe in dopolnitve, ZJU), zato je podatek o imenu in priimku v povezavi z opravljanjem njihovega delovnega razmerja v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ informacija javnega značaja. Pojav imena in priimka zdravnika tožeče stranke je, kot je jasno razvidno iz sodbe, v neposredni povezavi z opravljanjem njegovega delovnega razmerja, zato ni varovan osebni podatek.
Tudi podatek o imenu in priimku izvedenca medicinske stroke, ki se nahaja v zahtevani sodbi oziroma sklepu, je informacija javnega značaja. Podatki o izvedencih medicinske stroke so namreč javno dostopni na spletni strani ministrstva za pravosodje v imeniku sodnih izvedencev (http://www2.gov.si/mp/tol.nsf/(WebIzvedenci)?OpenView), zaradi česar ti podatki ne morejo biti varovani osebni podatki v smislu ZVOP-1, katerega namen je, kot rečeno, preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Iz določbe 1. čl. ZVOP-1 izhaja, da je cilj varstva ZVOP-1 zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Obdelava podatkov, ki so izpostavljeni javnosti, ne more pomeniti posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika, saj tisto, kar je javno, že po naravi stvari ne more soditi v krog posameznikove zasebnosti. Da namen ZVOP-1 ni varovanje osebnih podatkov, ki so kakorkoli dostopni javnosti, izhaja tudi iz 13. čl. ZVOP-1, ki taksativno našteva primere, v katerih je dovoljena obdelava občutljivih osebnih podatkov, ki so po ZVOP-1 podvrženi še posebej strogemu režimu (osebno ime sicer ne sodi med občutljive osebne podatke). 5. tč. 13. čl. ZVOP-1 tako določa, da se občutljivi osebni podatki lahko obdelujejo tudi v primeru, če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe. Toliko bolj to velja za osebne podatke, ki niso občutljivi. V primeru sodnih izvedencev pa je treba poudariti, da gre za osebna imena, ki so vezana na opravljanje dela in so zaradi svoje pomembnosti že javno dostopna. Ponovna navedba osebnega imena sodnega izvedenca v sodnih odločbah zato ne more kršiti varstva osebnih podatkov, saj so v obrazložitvah sodnih odločb imena sodnih izvedencev neposredno povezana z opravljanjem izvedenstva. Tako kot v imeniku sodnih izvedencev so tudi v obrazložitvah sodnih odločb osebna imena sodnih izvedencev javna, saj v obeh primerih javna objava njihovega osebnega imena izhaja iz pomena njihovega dela. Poleg tega je treba izrecno poudariti, da je sodni izvedenec tesno povezan z izvajanjem sodniške funkcije, ki je javna funkcija. Sodnega izvedenca namreč določi sodišče oziroma sodnik v tistih zadevah, kadar je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Z drugimi besedami, sodni izvedenec je tista oseba, ki ima potrebno strokovno znanje za ugotovitev in presojo nekaterih pomembnih dejstev. V skladu z določbo 84. čl. Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 100/2005- UPB2, v nadaljevanju ZS) so zato sodni izvedenci opredeljeni kot osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče oceni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka. Iz tega razloga sodne izvedence imenuje minister, pristojen za pravosodje, za določeno področje izvedenskega dela. ZS v 87. čl. določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati sodni izvedenec, v III. odst. 88. čl. ZS pa je celo izrecno določeno, da je imenik sodnih izvedencev javen v delu, ki obsega naslednje podatke: priimek in ime, znanstveni ali strokovni naslov, naslov stalnega ali začasnega bivališča, številko telefona in strokovno področje, za katero je imenovan za izvedenca. Javni del imenika se uporablja za potrebe sodišč in drugih državnih organov v sodnih in drugih postopkih. Sodba je zaključna faza sodnega postopka, zato navedena določba še dodatno potrjuje stališče Pooblaščenca, da sta ime in priimek (brez ostalih podatkov, ki so sicer tudi javni del imenika sodnih izvedencev) sodnega izvedenca v obrazložitvi sodne odločbe prosto dostopna podatka.
Iz istega razloga kot podatki o imenih in priimkih izvedencev medicinske stroke, tudi podatki o imenih in priimkih posameznih odvetnikov v zahtevani sodbi ne morejo biti varovani osebni podatki. Tudi ti podatki so namreč že javno dostopni na svetovnem spletu (http://www.ius-software.si/seznami/default.htm), v obrazložitvah sodnih odločb pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, t. j. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Dodati je potrebno tudi, da odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. čl. Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/1993, v nadaljevanju ZOdv) zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, zato njihovega imena in priimka pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek.
Za razliko od podatkov o imenih in priimkih javnih uslužbencev, sodnih izvedencev in odvetnikov, pa so podatki o imenu in priimku ter naslovu strank v sodnih postopkih, ki so fizične osebe, nedvomno varovani osebni podatki v smislu določb ZVOP-1. To v konkretnem primeru velja tudi za celotno vsebino sodbe oziroma sklepa v povezavi z imenom in priimkom ter naslovom tožeče stranke. Organ mora zato podatke o imenu in priimku ter naslovu tožeče stranke ob posredovanju zahtevanih dokumentov prosilcu izbrisati (delni dostop). Institut delnega dostopa je urejen v 7. čl. ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke, op. Pooblaščenca) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Organ mora podatka o datumu in kraju rojstva izbrisati na način iz 21. čl. Uredbe, ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki.
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi I. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa v izpodbijanem delu odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka. Organ je tako dolžan prosilcu posredovati fotokopiji sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 3.9.1998, opr št. Ps 1172/94 in sklepa Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 5.5.2002, opr. št. Psp 191/98, pri čemer je iz obeh dokumentov dolžan izbrisati podatke o imenu in priimku ter naslovu tožeče stranke. To je dolžan storiti v roku 3 dni od pravnomočnosti te odločbe. Pravnomočnost bo nastopila v skladu s I. odst. 225. čl. ZUP takrat, ko se ta odločba ne bo več mogla izpodbijati v upravnem sporu (rok za vložitev tožbe v upravnem sporu pa je 30 dni).
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka