Prosilec - Občina Kamnik
+ -Številka: 021-74/2006/4
Kategorije: Poslovna skrivnost
Datum: 02.10.06
Številka: 021-74/2006/4
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 251. člena Zakona o splošnem, upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), ……….. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2006-1/2 z dne 04.08.2006, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba je utemeljena.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 3 (treh) dni po pravnomočnosti te odločbe omogočiti vpogled v dokument »Pismo o nameri o vlaganju in zanimanju za nakup 75% deleža družbe Velika Planina d.o.o.«, ki ga je organ podpisal z družbo Vuillen Marketing Ltd.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 07.07.2006 na organ naslovil zahtevo, v kateri je zahteval vpogled v Pismo o nameri o vlaganju in zanimanju za nakup 75 odstotnega deleža Velike planine, podpisano s strani Občine Kamnik in ruskega konzorcija Vuillen Marketing Ltd. ter vpogled v razpisne pogoje prodaje 75 odstotnega deleža Velike Planine.
Organ je dne 04.08.2006 izdal odločbo št. 090-1/2006-1/2 , s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. Zahtevi prosilca za vpogled v razpisne pogoje prodaje 75 odstotnega deleža Velike Planine je organ ugodil, v delu, ki se nanaša na vpogled v Pismo o nameri o vlaganju in zanimanju za nakup 75 odstotnega deleža Velike Planine, pa je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je bilo pri pregledu dokumentov, za katere je prosilec izrazil zahtevo za vpogled, ugotovljeno, da za prvo navedeni dokument velja določilo o varovanju poslovne skrivnosti, kot so jo v predmetni zadevi pisno opredelili podpisniki navedenega dokumenta v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06, ZGD), ki v 39. in 40. členu izrecno določa varovanje poslovnih skrivnosti. Ker je za navedeni dokument izrecno določeno, da gre za poslovno skrivnost, je bilo potrebno prosilcu v tej točki, v skladu z 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zavrniti dostop do zahtevanega dokumenta. Citirano določilo ZDIJZ namreč določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Zoper delno zavrnilno odločbo organa je prosilec dne 08.09.2006 pri organu vložil pritožbo. V njej prosilec med drugim navaja, da je bilo z izdano zavrnilno odločbo zlorabljeno določilo ZDIJZ in obenem onemogočen dostop do informacije javnega značaja. Prosilec meni, da je izdana odločba v neskladju z namenom ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl. in zagotavlja javnost in odprtost delovanja organov ter omogoča uresničevanje pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Prosilec v nadaljevanju ugotavlja, da zahtevana informacija je informacija javnega značaja, saj izpolnjuje vse pogoje iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Gre za informacije, s katerimi organ razpolaga, ki se nahajajo v pisni obliki, obenem pa tudi izvirajo iz delovnega področja organa. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi dejavnostmi. Po mnenju prosilca nikakor ni mogoče spregledati dejstva, da je družba Velika Planina d.o.o. v 100% lasti organa in v nobenem deležu ni v privatni lasti. Očitno pa si župan Anton Tone Smolnikar, ki je župan občine Kamnik že 12 let in ponovno kandidira, predstavlja, da je lastnik te družbe kar on osebno. Če bi mislil drugače in se zavedal, da v skladu z veljavnim Zakonom o lokalni samoupravi opravlja zgolj funkcijo župana Občine Kamnika, bi se zavrnilna odločba lahko izdala le v primeru, da bi bila družba Velika planina d.o.o. v zasebni lasti in tako ne bi izvirala iz delovnega področja organa, ki zastopa interese lokalne skupnosti. Prosilec obenem zatrjuje, da so zahtevane informacije povezane z upravljanjem premoženja organa, kar zagotovo spada v njegovo delovno področje. V nadaljevanju prosilec navaja, da v konkretnem primeru nikakor ni mogoče govoriti o poslovni skrivnosti, saj morajo biti na podlagi 1. odst. 39. č. ZGD podatki kot poslovna skrivnost izrecno označeni s pisnim sklepom, kar naj bi v konkretnem primeru tudi bilo storjeno. V dokaz tega pa bi bilo potrebno priložiti pisni sklep. Po mnenju prosilca, pa podatki, ki jih zahteva, obenem ne prestanejo škodnega testa poslovne skrivnosti, kot ga določa 2. odst. 39. čl. ZGD (objektivni kriterij). Pri tem nikakor ne moremo zanemariti določbe 3. odst. 39. čl. ZGD, po kateri se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni in s tem v zvezi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, razen v primerih izjem iz 1. in 5. do 8. tč. 1 odst. ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V omenjeni določbi ZDIJZ je poudarjena nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja, ki skupaj z demokratično funkcijo pomeni uresničevanje načela javnosti in odprtosti delovanja državnih organov. Funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Po prepričanju prosilca gre v predmetni zadevi nedvomno za podatke o javnih sredstvih, saj gre za podpis »Pisma o nameri« o prodaji občinskega premoženja Občine Kamnik ter zanimanju za nakup 75% kapitalskega deleža družbe Velika Planina d.o.o. s strani ruskega konzorcija Vuilen Marketing Ltd. Pismo o nameri se nanaša na prodajo zemljišč s strani organa (organ je lokalna skupnost), ki je za vzdrževanje porabil veliko sredstev iz občinskega proračuna v zadnjih letih in to svoja, torej javna sredstva. Po prepričanju prosilca organ torej že zaradi določbe 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, v povezavi z določbo 3. odst. 39. čl. ZGD, ne bi smel zavrniti dostopa do zahtevanih informacij, sklicujoč se na poslovno skrivnost.
Organ je z dopisom št. 090-1/2006-1/2 z dne 12.09.2006, v skladu z 245. členom ZUP, pritožbo prosilca odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Ker organ zadevi ni priložil vseh dokumentov, potrebnih za rešitev zadeve, ga je Pooblaščenec, z dopisom št. 021-74/2006/2 z dne 19.09.2006 pozval, naj mu jih posreduje v roku treh dni.
Zahtevane dokumente je organ Pooblaščencu posredoval dne 25.09.2006, in sicer: pismo o nameri o vlaganju in zanimanju za nakup 75% deleža družbe Velika Planina d.o.o., poziv za javno zbiranje ponudb za prodajo 75% kapitalskega deleža v gospodarski družbi Velika planina – zaklad narave, d.o.o., sklep o varovanju poslovnih skrivnosti št. 410-29/2006-1/1 z dne 06.06.2006 ter razpisno dokumentacijo št. 46001-20-20/2004-3/1 z dne 14.06.2006.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljeno v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se le-ta nahaja v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru se zahteva prosilca nanaša na dokument, ki je nastal v zvezi s predvideno prodajo kapitalskega deleža v gospodarski družbi, katerega 100 % lastnik je organ. Zakon o lokalni samoupravi, ki med drugim opredeljuje delovno področje organa (Ur. l. RS, št. 100/2005 – uradno prečiščeno besedilo, ZLS), v 21. členu določa, da je ena izmed nalog organa tudi upravljanje z občinskim premoženjem. Upoštevaje 67. člen Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJF) je občinsko premoženje finančno in stvarno premoženje, ki je v lasti občin, finančno premoženje občine pa med drugim sestavljajo tudi deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe. Iz navedenega izhaja, da spada kapitalski delež organa v družbi Velika Planina Zaklad narave d.o.o. med občinsko premoženje, dokumenti, povezani z nameravano prodajo tega deleža, pa nedvomno sodijo v delovno področje organa.
V zvezi s kriterijem, da mora zahtevana informacija izvirati iz delovnega področja organa, je obenem potrebno pojasniti, da mora biti zahtevana informacija povezana z delovnim področjem organa, pri čemer pa ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Ker v obravnavanem primeru obenem ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki, Pooblaščenec ugotavlja, da so izpolnjeni vsi trije kriteriji za obstoj informacije javnega značaja.
2. Načelo prostega dostopa po ZDIJZ
Pooblaščenec opozarja, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prav tako je povsem irelevantno tudi, kakšen je prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni.
3. Izjeme od prostega dostopa
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Le – ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Na tej podlagi je Pooblaščenec preučil dokument, ki ga zahteva prosilec in v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa, določena v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
3.1 Izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da je zahtevani dokument opredeljen kot poslovna skrivnost, kot so jo v predmetni zadevi pisno določili podpisniki zahtevanega dokumenta v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06, v nadaljevanju ZGD-1) in da je s tem podana izjema po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Da lahko Pooblaščenec zgoraj navedeno presodi, je najprej potrebno opredeliti poslovno skrivnost, predvsem pa dejstvo, kdaj le-ta pridobi in kdaj izgubi status poslovne skrivnosti. ZGD-1 v 39. členu poslovno skrivnost definira po subjektivnem (1. odstavek) in objektivnem kriteriju (2. odstavek). Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.
V obravnavanem primeru se organ sklicuje na obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, saj naj bi dokument, ki ga zahteva prosilec, kot poslovno skrivnost pisno opredelili podpisniki tega dokumenta. Pooblaščenec je od organa prejel sklep o varovanju poslovnih skrivnosti št. 410-29/2006-1/1 z dne 06.06.2006 (v nadaljevanju sklep), iz katerega med drugim izhaja, da za dokument »Memorandum Of Understanding« (»Pismo o nameri»– op. Pooblaščenca), ki je bil podpisan med županom Občine Kamnik in predstavnikom družbe Vuillen Marketing Ltd., velja do postopka odpiranja ponudb za odkup kapitalskega deleža v družbi Velika planina, Zaklad narave d.o.o., predložene na javnem razpisu oz. do sklenitve pogodbenega razmerja, če pogodbeni partnerji za dokumente ali dele dokumentov tako določijo, obveznost varovanja poslovnih skrivnosti, razen če se partnerji ne dogovorijo drugače. Odločitev o prenehanju varovanja poslovne skrivnosti se opredeli na isti način, kot je navedena v tem dokumentu.
Pooblaščenec je ugotovil, da je bil sklep izdan in podpisan s strani organa, ne pa tudi s strani družbe Vuillen Marketing Ltd., kar pomeni, da bi dokument, upoštevaje subjektivni kriterij (1. odst. 39. čl. ZGD-1), lahko predstavljal poslovno skrivnost organa, ne pa tudi poslovne skrivnosti družbe Vuillen Marketing, ker družba tega pisno vnaprej oz. ob podpisu dokumenta ni opredelila. Pri tem velja posebej poudariti, da podpisnik dokumenta, ki ga zahteva prosilec, ni bila družba Velika planina – Zaklad narave d.o.o., ki je organizirana kot gospodarska družba in ima kot taka seveda lahko tudi poslovne skrivnosti, ampak je podpisnik zahtevanega dokumenta organ oz. pooblaščena oseba, ki ta organ vodi. Glede vprašanja, ali zahtevani dokument lahko predstavlja poslovno skrivnost organa, je najprej treba pojasniti, da je poslovna skrivnost, ki lahko predstavlja izjemo po ZDIJZ, vezana zgolj na zakon, ki ureja gospodarske družbe. V obravnavanem primeru je to ZGD-1, v katerem je jasno določeno, kdo se lahko na poslovno skrivnost sklicuje oz. komu je institut varstva konkurenčne prednosti namenjen. Namenjen je gospodarskim družbam, ki so na podlagi ZGD-1 pravne osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. S pomočjo instituta poslovne skrivnosti, ki je urejen v 39. čl. ZGD-1, družbe varujejo podatke, ki za njih pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu. Organ, ki je zahtevani dokument označil za poslovno skrivnost, pa je organ lokalne samouprave, in kot tak zagotovo ne sodi med gospodarske subjekte (gospodarske družbe) po ZGD-1, zato po mnenju Pooblaščenca tudi ne more uporabiti instituta poslovne skrivnosti za dokument, ki je bil izdelan v okviru opravljanja njegovih javnopravnih nalog. Upoštevaje navedeno, Pooblaščenec zaključuje, da zahtevani dokument ne predstavlja poslovne skrivnosti po 1. odst. 39. čl. ZGD-1.
Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali zahtevani dokument predstavlja poslovno skrivnost družbe Vuillen Marketing po 2. odst. 39. čl ZGD – 1, to je ali vsebuje podatke, za katere je očitno, da bi družbi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Pri določiti poslovne skrivnosti po tem kriteriju mora obstajati očitna potreba po varstvu podatka. To pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu pripadniku podjetja (družbeniku, delavcem, članom uprave in drugim osebam) jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini (več: komentar Zakona o gospodarskih družbah, druga, dopolnjena in spremenjena izdaja, 1. knjiga, redaktor prof. dr. Marijan Kocbek, GV Založba, d.o.o., Ljubljana, 2002, str. 196). Navedba in obrazložitev preteče škode, v primeru razkritja podatka, mora biti konkretna in ne le abstraktna. Predmet poslovne skrivnosti so namreč lahko le podatki, ki za podjetje pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu. Tako npr. ne morejo biti kot poslovna skrivnost določeni podatki, ki ne vplivajo na tržni položaj ponudnika. Pooblaščenec je vpogledal v dokument, ki ga zahteva prosilec, in pri tem ugotovil, da ta ne vsebuje podatkov, ki bi vplivali na tržni položaj družbe na trgu in z razkritjem katerih bi družbi nastala občutna škoda. Iz dokumenta namreč izhaja samo volja obeh podpisnikov, da si bosta prizadevali za sklenitev pogodbe ter predviden terminski plan, ko bosta izvršila posamezna dejanja.
V zvezi s tem pa Pooblaščenec posebej opozarja na 3. odstavek 39. člena ZGD-1, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. »Pismo o nameri o vlaganju in zanimanju za nakup 75% deleža družbe Velika Planina – zaklad narave d.o.o.« je dokument, ki je nastal v postopku prodaje občinskega premoženja, glede katerega je bil dne 20.06.2006 v časopisu Finance objavljen poziv za javno zbiranje ponudb. Razpolaganje z občinskim premoženjem ureja Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/1999 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJF), ki v 80f. členu določa metode prodaje stvarnega in finančnega premoženja. 1. odst. 80f. člena ZJF tako pravi, da je pri prodaji finančnega in stvarnega premoženja države oziroma občine treba izbrati take metode, ki zagotavljajo optimalno doseganje ciljev prodaje. Prodaja mora biti izvedena na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavanje ponudnikov in preglednost postopkov prodaje. Iz navedenega izhaja, da je v postopkih razpolaganja z občinskim premoženjem še posebej pomembno načelo transparentnosti, ki omogoča preglednost dogajanja v postopku in primerjanje sprejetih odločitev, kar krepi zaupanje vseh udeležencev in javnosti v korektnost in poštenost postopka. Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit. 'Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.' (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72).
Upoštevaje vse navedeno, Pooblaščenec zaključuje, da dokument, ki ga zahteva prosilec, ne more predstavljati poslovne skrivnosti, saj se nanaša na postopek razpolaganja z občinskim premoženjem, ki mora biti pregleden oziroma prosto dostopen že na podlagi 1. odst. 80f. člena ZJF. Upoštevaje določbo 3. odst. 39. čl. ZGD-1 in dejstvo, da zahtevani dokument obenem ne vsebuje podatkov, ki bi predstavljali poslovno skrivnost po 1. ali 2. odst. 39. čl. ZGD-1, je treba dostop do zahtevanega dokumenta dovoliti.
Ker je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti vpogled v zahtevani dokument, in sicer v roku 3 (treh) dni od pravnomočnosti te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka