Prosilec zoper Ministrstvo za šolstvo in šport
+ -Številka: 021-73/2006
Kategorije: Ali dokument obstaja
Datum: 21.09.2006
Številka: 021-73/2006/4
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05, ZInfP), III. in IV. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) ter III. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 24/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za šolstvo in šport, Kotnikova 38, Ljubljana (v nadaljevanju organ), številka 092-115/2006 z dne 10.8.2006, izdaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je z vlogo z dne 3.7.2006 ministra za šolstvo in šport prosil za pojasnila v zvezi z imenovanjem ravnateljic in ravnateljev osnovnih ter srednjih šol za prvo polovico leta 2006, in sicer je zastavil naslednja vprašanja:1. Koliko oseb je prejelo soglasje ministra?
2. Koliko oseb soglasja ministra ni prejelo, na katerih šolah ter kateri so natančni vzroki za vsak primer, zaradi katerih je bilo soglasje odklonjeno?
Organ je prosilčevo vlogo z dne 3.7.2006 štel kot zahtevo za dostop do informacije javnega značaja in je prosilcu z dopisom z dne 25.7.2006 odgovoril, da je bilo v letu 2006 izdanih skupaj 45 soglasij in 2 nesoglasji ministra k imenovanjem ravnateljev na področju osnovnega šolstva ter 2 nesoglasji ministra k imenovanjem ravnateljev na področju srednjega šolstva, odgovorov na preostala vprašanja iz zahteve pa organ v skladu s III. odst. 6. čl. ZDIJZ ne more posredovati.
Pooblaščenec je dne 28.7.2006 prejel vlogo prosilca z dne 27.7.2006, v kateri je prosilec pojasnil, da ga ne zanimajo podatki o šolah, katerim ni bilo dano soglasje ministra, pač pa natančni vzroki za odklonjeno soglasje ministra v primerih dveh osnovnih in dveh srednjih šol. Pooblaščenec je vlogo štel kot pritožbo zoper molk organa, zato je dne 31.7.2006 v skladu s I. odst. 255. čl. ZUP organ pozval, da v roku 3 dni sporoči, zakaj ni pravočasno izdal odločbe. Organ je dne 10.8.2006 izdal odločbo št. 092-115/2006, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer v delu, ki se nanaša na osebe, ki niso prejele soglasja ministra k imenovanju ravnateljev in natančne vzroke za vsak primer. V obrazložitvi je organ navedel, da zahtevi v navedenem delu ne more ugoditi, zaradi izjeme iz III. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Dne 18.8.2006 je Pooblaščenec prejel pritožbo prosilca zoper navedeno odločbo organa. V pritožbi je prosilec izrecno umaknil zahtevo v delu, v katerem je zahteval podatke o šolah, katerim ni bilo dano soglasje ministra, vztrajal pa je pri zahtevi, da mu organ posreduje podatke o natančnih vzrokih za odklonitev soglasja ministra za vsak primer posebej. Pri tem je primeroma navedel vzroke:
- ali ni imel(a) ustrezne izobrazbe,
- ali ni imel(a) ustreznih izkušenj,
- ali ni predložil(a) vseh zahtevanih dokazil,
- ali ni član(ica) prave politične stranke,
- ali ne obiskuje vseh zaželenih obredov in
- ali minister osebno pozna osebe, ki jim je odklonil soglasje?
Dne 6.9.2006 je Pooblaščenec organ pozval, da pošlje vsa štiri nesoglasja k imenovanjem ravnateljev, ki jih je izdal minister v letu 2006 in morebitne ostale dokumente, iz katerih izhajajo vzroki za odklonitev soglasja ministra k imenovanju ravnateljev v letu 2006. Organ je Pooblaščencu poslal dve nesoglasji in eno soglasje ministra k imenovanju ravnatelja, z vso dokumentacijo, ki jo je organ prejel s strani svetov zavodov ter še eno dokumentacijo, ki pa ji ni priložil končne odločitve ministra (nesoglasja ali soglasja ministra).
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma poudarja, da je kljub temu, da organ ni posredoval vseh štirih nesoglasij, lahko meritorno, to je vsebinsko, odločil o pritožbi. Iz predloženih primerov sta namreč razvidna oblika in način podelitve soglasij ali nesoglasij ministra ter dokumentacija, na podlagi katere je minister sprejel konkretne odločitve o soglasju ali odklonitvi soglasja k imenovanjem ravnateljev.
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v II. odst. 39. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V I. in II. odst. 5. čl. ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa zato, ker je podana kakšna izmed od zakonsko opredeljenih izjem po I. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je določena v I. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Upoštevajoč navedeno Pooblaščenec na podlagi dokumentacije, ki jo je posredoval organ, ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z dokumentom, ki bi vseboval informacije, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga. Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, so organi zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Iz definicije informacije javnega značaja izhaja tudi logičen sklep, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.
Ob tem pa je vendarle potrebno opozoriti, da mora organ v primeru, ko razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja, takšne dokumente posredovati. Po 2. odst. 17. čl. ZDIJZ namreč zadostuje, da prosilec navede, s katerim dokumentom se želi seznaniti. Dokument je lahko opredeljen tudi, če je zahteva postavljena v obliki vprašanja. Ker od prosilca ni mogoče zahtevati, da natančno označi dokument, ki vsebuje želeno informacijo javnega značaja, namreč zadostuje takšna označba informacije po vsebini, ki organu omogoča prepoznavo in določljivost dokumenta, ki želeno informacijo vsebuje.
Po pregledu dokumentacije, ki jo je pridobil od organa, Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne poseduje dokumentov, ki bi vsebovali odgovor na vprašanje, ki je predmet tega pritožbenega postopka, torej kateri so natančni vzroki, zaradi katerih je minister za šolstvo in šport odklonil soglasje k imenovanju štirih ravnateljev v letu 2006 (na ostala vprašanja iz zahteve je organ prosilcu že odgovoril oziroma je prosilec zahtevo umaknil). Sam dokument odklonitve soglasja ministra k imenovanju ravnatelja vsebuje namreč zgolj številko, datum, uvod (v katerem je navedena zakonska podlaga), izjavo ministra, da ne daje soglasja k imenovanju ravnatelja ter podatek o datumu sprejetja sklepa o imenovanju ravnatelja s strani sveta zavoda. Odklonitev soglasja ne vsebuje obrazložitve odločitve ministra. Odgovora na vprašanje, kateri so natančni vzroki, zaradi katerih je minister za šolstvo in šport odklonil soglasje k imenovanju štirih ravnateljev, ne izhaja niti iz dokumentacije, ki jo je organ prejel s strani svetov zavodov, kar je tudi logično, saj so bili ravnatelji, ki kasneje sicer soglasja ministra niso pridobili, s strani sveta zavodov imenovani. Pooblaščenec ob reševanju te pritožbe tudi ne vidi razumnega razloga za sum, da organ prve stopnje z zahtevanimi informacijami (torej z dokumentom, iz katerega bi bili razvidni natančni vzroki za odklonitev soglasja ministra k imenovanju ravnateljev) razpolaga, vendar mu jih v celoti ali delno ne posreduje (prim. II. odst. 10. čl. ZInfP). Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 12/96 s spremembami, v nadaljevanju ZOFVI) namreč niti ne določa izrecno, da mora minister v primeru, ko odkloni soglasje k imenovanju ravnatelja, svojo odločitev pisno obrazložiti. ZOFVI v VI. odst. 53. čl. določa le, da si mora k imenovanju in razrešitvi ravnatelja svet javnega vrtca oziroma šole pridobiti soglasje ministra.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dokumenta, ki bi vseboval odgovor na vprašanje, kateri so natančni vzroki, zaradi katerih je minister za šolstvo in šport odklonil soglasje k imenovanju štirih ravnateljev v letu 2006, ne poseduje. Ker torej informacija javnega značaja v smislu I. odst. 4. čl. ZDIJZ ne obstaja, je izrek izpodbijane odločbe, s katero je organ zahtevo za dostop do informacije javnega značaja delno zavrnil, zakonit. Pooblaščenec pa ugotavlja, da je organ prve stopnje sicer zakonit izrek obrazložil z napačnimi razlogi, saj je zavrnitev prosilčeve zahteve utemeljil z izjemo iz III. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da so izjeme, zaradi katerih organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, naštete v I. odst. 6. čl. ZDIJZ, III. odst. 6. čl., na katerega se v obrazložitvi napačno sklicuje prvostopenjski organ, pa predstavlja izjemo izjem, to je primere, v katerih se, ne glede na določbe prvega odstavka, dostop do zahtevane informacije dovoli. Kot izhaja iz obrazložitve te odločbe, je bilo zahtevo prosilca potrebno zavrniti iz razloga, ker informacija javnega značaja sploh ne obstaja in ne zaradi tega, ker bi bila podana kakšna izmed zakonsko določenih izjem. Pritožbo prosilca je bilo zato kot neutemeljeno potrebno zavrniti na podlagi III. odst. 248. čl. ZUP.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka