Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 021-65/2006/6
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Datum: 21.09.06
Številka: 021-65/2006/6
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi III. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005; ZInfP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 25.7.2006, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju organ), šifra 071-51/2006/2 z dne 13.7.2006, na podlagi IV. odst. 27. čl. ZDIJZ ter I. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), izdaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ mora prosilcu v roku 3 (treh) dni od pravnomočnosti te odločbe posredovati seznam policistov, ki so v obdobju od leta 1999 do 2006 v različnih zadevah intervenirali pri prosilcu, ki je vsebovan v dopisu Policijske postaje Domžale Službi direktorja Policijske uprave Ljubljana z dne 10.7.2006 šifra 13358/2006.
3. V preostalem delu se pritožba zavrne.
O B R A Z L O Ž I T E V :
Prosilec je dne 11.5.2006 na Policijsko postajo Domžale naslovil zahtevo, v kateri je zahteval seznanitev z imeni, priimki in polnimi naslovi stalnih ali začasnih prebivališč policistov Policijske postaje Domžale, ki so proti njemu raznim državnim organom (sodniku za prekrške, kazenskim sodiščem in drugim upravnim organom in raznim inšpekcijam) v obdobju od maja 1996 dalje podajali obvestila upravnim organom, predloge sodniku za prekrške, kazenske ovadbe in poročila. Prosilec želi tudi vedeti, kdo je bil boter in pobudnik številnih postopkov proti njemu. Pri tem želi biti prednostno seznanjen z odgovornim predlagateljem hišne preiskave oziroma z vodjem ugotovitvenega postopka njegove nevarnosti. V izogib bodočim podobnim zahtevam, prosilec tudi prosi, da se ga seznani s šifrantom policistov Policijske postaje Domžale.
Policijska postaja Domžale je z dopisom z dne 12.5.2006 zahtevek prosilca odstopila Policijski upravi Ljubljana, ta pa ga je z dopisom z dne 22.5.2006 odstopila Generalni policijski upravi. Komisija za varstvo osebnih podatkov pri organu je z dopisom z dne 16.6.2006 prosilca obvestila, da ni upravičen do zahtevanih podatkov, saj bi njegov zahtevek moral temeljiti na konkretnem zakonskem pooblastilu oziroma na privolitvi oseb, katerih osebne podatke zahteva.
Dne 25.6.2006 je prosilec Pooblaščencu poslal pritožbo zoper molk organa, v kateri je ponovno opozoril, da je bil v zadnjih desetih letih s strani policistov Policijske postaje Domžale mnogokrat krivo prijavljen ali ovaden. Na podlagi poteka reševanja konkretne zahteve meni, da policija namerno molči ter mu preprečuje varstvo njegovih pravic ter pravico do odškodnine, do katere je upravičen na podlagi 26. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami, v nadaljevanju Ustava RS).
Pooblaščenec je dne 3.7.2006 na podlagi I. odst. 255. čl. ZUP organ pozval, da sporoči razloge za zamudo pri izdaji odločbe. Dne 10.7.2006 je organ poslal Pooblaščencu pojasnilo, v katerem je uvodoma kronološko opisal izvedbo postopkov v zvezi z zahtevo prosilca z dne 11.5.2006, v nadaljevanju pa je pojasnil, zakaj meni, da je zahteva prosilca po pridobitvi imen, priimkov ter prebivališč policistov vsaj deloma sporna. Obseg zahtevanih podatkov je prekomeren in ni nujno potreben za uveljavitev posameznega zahtevka. Prosilec bi lahko pridobil ime in priimek ter naziv delovnega mesta posameznega policista (javnega uslužbenca) za vsako konkretno zadevo, zahteva prosilca pa se nanaša na obdobje desetih let. Pridobitev naslova posameznika – policista ne spada v področje informacij javnega značaja, saj gre za osebne podatke policistov. Posredovanje naslovov policistov je sporno tudi z vidika zasebnosti in varnosti posameznega policista in njegovih najbližjih, kar zlasti velja za manjše kraje. Kot je organu znano, policija trenutno ne razpolaga z že obstoječim dokumentom, ki bi vseboval zahtevane podatke (za Policijsko postajo Domžale, z natančno zahtevano vsebino, za zahtevano obdobje). Tak pregled bi morali pripraviti na osnovi obstoječe kadrovske evidence. Organ meni, da gre v konkretni zadevi za področje varstva osebnih podatkov, zato je postopek vodil v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1).
Dne 13.7.2006 pa je organ v zvezi z zahtevo prosilca izdal odločbo s šifro 071-51/2006, s katero je zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da so podatki o naslovih prebivališč zaposlenih na Policijski postaji Domžale sicer dostopni oziroma bi jih bilo možno pridobiti iz evidenc zaposlenih, vendar njihovo razkritje ni dopustno zaradi varovanja osebnih podatkov. Glede na časovno obdobje, ki ga navaja prosilec, pa so mnogi izmed policistov že na drugih delovnih mestih ali so celo že upokojeni. S 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ je priznana izjema od načela prostega dostopa, ki kot legitimnega priznava zasebni interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Organ je ugotovil, da prosilec zahteva takšne podatke o posameznikih, z razkritjem katerih bi bil kršen ZVOP-1. Podatek o prebivališču posameznika je namreč osebni podatek v smislu 1. tč. 6. čl. ZVOP-1. Navedene zakonske določbe narekujejo zavrnitev zahteve prosilca kljub določbi III. odst. 6. čl. ZDIJZ, po kateri je ne glede na določbe I. odst. 6. čl. ZDIJZ potrebno dovoliti dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Naslov prebivališča javnega uslužbenca pa ni in ne more biti povezan z opravljanjem njegove javne funkcije ali delovnega razmerja, zato podatek, kje javni uslužbenec prebiva, bodisi sam, bodisi s svojo družino, ne more biti informacija javnega značaja. Takšno javno objavljanje prebivališč javnih uslužbencev bi poseglo v njihove pravice in v pravice oseb, ki z njimi bivajo, kar bi bila evidentna kršitev 1. čl. ZVOP-1, ki določa, da je ZVOP-1 namenjen preprečevanju neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Glede ugotavljanja »botrov«, je organ navedel, da to ni dolžnost, ki bi izhajala iz ZDIJZ.
Organ je nadalje ugotovil, da so imena in priimki policistov Policijske postaje Domžale prosilcu v veliki meri znani oziroma bi mu lahko bili znani. Na podlagi 10. čl. Pravilnika o policijskih pooblastilih (Ur. l. RS, št. 40/06) je policist dolžan osebi, zoper katero je izvajal pooblastilo, na njeno zahtevo na kraju izvajanja pooblastila povedati svojo identifikacijsko številko ali ime in priimek ter policijsko enoto. Tudi pri izvedbi nekaterih procesnih dejanj na podlagi odredbe sodišča, kot je hišna preiskava, se vodi zapisnik, katerega kopijo prejme oseba in v katerem so navedeni podatki uradnih oseb. Namen, ki ga izkazuje prosilec v svoji zahtevi, odstopa od namena ZDIJZ, katerega osnovno vodilo je transparentnost in odprtost delovanja javnega sektorja, čeprav ZDIJZ za vložitev zahteve ne zahteva izkazovanja javnega interesa prosilca, nikakor pa namen ZDIJZ ni bil omogočiti izdelovanja seznamov v daljšem časovnem obdobju, še najmanj pa seznamov policistov, kot tiste kategorije javnih uslužbencev, ki je zaradi narave svojega dela še posebej izpostavljena in ogrožena. Za dosego namena prosilca je na voljo določba 10. čl. Zakona o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/93, ZOdv), ki v II. odst. določa, da je odvetnik od upravljavca zbirk osebnih podatkov upravičen zahtevati posredovanje osebnih podatkov, kadar jih potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke.
Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 25.7.2006 vložil pritožbo, v kateri je najprej ponovil očitke zoper ravnanje policistov Policijske postaje Domžale v zadnjih desetih letih ter opisal potek postopka v zvezi z njegovo zahtevo do vložitve pritožbe. Prosilec meni, da je do zahtevanih podatkov upravičen že na podlagi zakonov in pravil postopkov, v katerih so policisti ukrepali proti njemu. Skrivanje identitete uradnih oseb, ki so ga obravnavale in naznanjale drugim organom, je kršitev ustave in človekovih pravic. Policisti imajo službene izkaznice, ki so jih na zahtevo obravnavanega dolžni pokazati. V konkretnem primeru je prosilec to zahteval od predstojnika, saj si številnih obiskov policistov ni mogel zapomniti, niti ni bil z njihove strani nikoli seznanjen o njihovih ukrepih. Ker je že skoraj gluh, tudi ustnih pojasnil ne bi razumel, zato je zanj edina možna seznanitev pisna. Z izpodbijano odločbo organ ne varuje zasebnosti policistov, temveč razkritje nemoralnih javnih uslužbencev in njihovih dejanj, saj dobro ve, da ljudje brez uradne moči za sodno varstvo potrebujejo bistvene podatke, kot so ime, priimek in naslov vročanja oziroma stalnega ali začasnega prebivališča. Z razkritjem naslova vročanja ne bi bila kršena zasebnost policistov, ki ga že deset let blatijo. Ker meni, da organ namerno nepravilno uporablja oziroma ne uporablja predpisov, s čimer krši njegove pravice, prosilec prosi, da se ga seznani z vsemi prijavami, ovadbami in drugimi dejanji ter s šifrantom policistov oziroma s priimki policistov. Prosilec pa meni, da je nesporno upravičen do zahtevanih prijav in ovadb ter šifranta policistov, brez razkritja stalnih ali začasnih prebivališč, zato je o njegovi zahtevi odločala celo napačna uradna oseba oziroma je izpodbijana odločba preuranjena.
Organ prve stopnje je na podlagi 245. čl. ZUP z dopisom z dne 31.7.2006 odstopil spis z vso dokumentacijo v reševanje Pooblaščencu. Poleg izpodbijane odločbe in pritožbe je poslal tudi:
- zapisnik Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, Sektorja za pritožbe z dne 7.3.2006,
- dopis Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, Sektorja za pritožbe prosilcu z dne 10.3. 2006 in
- dopis Policijske postaje Domžale službi direktorja Policijske uprave Ljubljana z dne 10.7.2006, v okviru katerega se nahaja tudi seznam policistov, ki so v obdobju od leta 1999 do 2006 v različnih zadevah intervenirali pri prosilcu. V dopisu je navedeno, da arhiv za preostalo obdobje, torej za obdobje pred letom 1999, ne obstaja.
Po pozivu Pooblaščenca je organ pojasnil, da je šifra policista njegova osebna in prepoznavna identifikacija, kar pomeni, da je zahteva po šifrantu policistov identična tisti po seznamu policistov. Osebna šifra policista je šifra oziroma številka, ki jo ima policist kot našitek na uniformi in pomeni njegovo ime in priimek v obliki številke. Šifrant policistov Policijske postaje Domžale ne obstaja in bi ga bilo potrebno šele narediti. Tudi seznam policistov Policijske postaje Domžale, ki so imeli uradne postopke s prosilcem, je bil narejen v fazi reševanja prošnje.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da prosilčeva zahteva, ki jo je navedel v pritožbi, in sicer, da se ga seznani z vsemi prijavami, ovadbami in drugimi dejanji, predstavlja razširitev prvotne zahteve z dne 11.5.2006. Prosilec namreč v prvotni zahtevi navedenih informacij ni zahteval. Organ je z izpodbijano odločbo odločil o zahtevi z dne 11.5.2006, zato je pritožba prosilca zoper odločbo organa dovoljena le v delu, ki se nanaša na informacije, zahtevane že v prvotni zahtevi z dne 11.5.2006. Ker je Pooblaščenec pritožbeni organ, pritožba pa je dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo, je Pooblaščenec izpodbijano odločbo lahko preizkusil le glede informacij, ki jih je prosilec zahteval s prvotno zahtevo in glede katerih mu je bil dostop zavrnjen.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v II. odst. 39. čl. Ustave RS. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V I. in II. odst. 5. čl. ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa zato, ker je podana kakšna izmed zakonsko opredeljenih izjem po I. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu I. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V navedeni definiciji so zapisani trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, so organi zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Iz definicije informacije javnega značaja izhaja tudi logičen sklep, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ. Ob tem pa je vendarle potrebno opozoriti, da mora organ v primeru, ko razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja, takšne dokumente posredovati.
Upoštevajoč navedeno, Pooblaščenec ugotavlja, da je prvostopenjski organ upravičeno zavrnil zahtevo prosilca v delu, ko ta sprašuje, kdo je bil boter in pobudnik številnih postopkov proti njemu ter v delu, ki se nanaša na seznanitev s šifrantom policistov Policijske postaje Domžale. Kot je bilo že pojasnjeno, odgovori na vprašanja ne predstavljajo informacije javnega značaja v smislu 4. čl. ZDIJZ, kar še posebej velja v primeru tako splošnih in širokih vprašanj, kot ga je v zahtevi postavil prosilec. Tudi v primeru šifranta policistov, ki ga zahteva prosilec, velja, da informacija javnega značaja v smislu I. odst. 4. čl. ZDIJZ ne obstaja. Organ je namreč natančno in prepričljivo pojasnil, kaj predstavlja šifro policista ter kaj takšna šifra pomeni. Ob izčrpnem pojasnilu organa Pooblaščenec tako ne vidi razumnega razloga, da organu ne bi verjel, da šifrant policistov Policijske postaje Domžale ne obstaja in da bi ga bilo potrebno šele narediti, še posebej, ker je organ tekom reševanja prosilčeve zahteve naredil seznam imen in priimkov policistov, ki ga zahteva prosilec.
Drugače pa je z zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na seznanitev z imeni, priimki in polnimi naslovi stalnih ali začasnih prebivališč policistov Policijske postaje Domžale, ki so v obdobju od maja 1996 dalje zoper njega vodili razne postopke. Po pregledu dokumentacije, ki jo je pridobil od organa, Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v času izdaje izpodbijane odločbe razpolagal s seznamom policistov, ki so v obdobju od leta 1999 do 2006 v različnih zadevah intervenirali pri prosilcu (v nadaljevanju seznam), in sicer v okviru dopisa Policijske postaje Domžale službi direktorja Policijske uprave Ljubljana z dne 10.7.2006 šifra 13358/2006. Organ je sicer pojasnil, da je seznam izdelal v fazi reševanja zahteve prosilca, kar pa je z vidika obstoja informacije javnega značaja pravno nepomembno. Seznam je bil v času izdaje izpodbijane odločbe, to je dne 13.7.2006, že izdelan, organ je z njim razpolagal, nedvomno pa tudi izvira iz delovnega področja organa. Dokument torej izpolnjuje vse tri zgoraj navedene pogoje in predstavlja informacijo javnega značaja v smislu I. odst. 4. čl. ZDIJZ.
V dopisu je navedeno, da arhiv za preostalo obdobje, torej za obdobje pred letom 1999, ne obstaja. Tudi v tem delu Pooblaščenec ne dvomi, da Policijska postaja Domžale s temi informacijami (torej z informacijami, kateri policisti so pri prosilcu intervenirali v obdobju med letoma 1996 in 1999) dejansko ne razpolaga, saj ni prav nobenega razloga, da v seznam, ki je bil izdelan ravno zaradi reševanja konkretne zadeve, Policijska postaja Domžale ne bi vključila tudi podatkov za obdobje pred letom 1999. Kot izhaja iz vsebine dopisa z dne 10.7.2006, je bil seznam narejen na podlagi naročila inšpektorja Policijske uprave Ljubljana in niti ni bil mišljen za uporabo izven organa. Pooblaščenec tako zaključuje, da organ z dokumentom, ki bi vseboval podatke o tem, kateri policisti so vodili postopke zoper prosilca v obdobju pred letom 1999, ne razpolaga, kar pomeni, da tovrstna informacija javnega značaja v smislu I. odst. 4. čl. ZDIJZ ne obstaja.
2. Izjema iz 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ v povezavi s 1. alinejo III. odst. 6. čl. ZDIJZ
V izpodbijani odločbi se organ sklicuje na varstvo osebnih podatkov in s tem v zvezi na izjemo iz 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ. Navedena določba organu omogoča zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je ZVOP-1. Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. tč. 6. čl. ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. V 2. tč. 6. čl. ZVOP-1 pa je določeno, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Seznam vsebuje podatke o imenu in priimku policista, o tem, ali je policist delavec Policijske postaje Domžale oziroma, da ni več delavec Policijske postaje Domžale ter podatek o tem, ali je policist starešina. Iz zgoraj citiranih določb ZVOP-1 sicer izhaja, da navedba zgolj imena in priimka fizične osebe, brez česarkoli drugega (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ipd.), ne predstavlja nujno osebnega podatka v smislu ZVOP-1, vendar je po oceni Pooblaščenca javni uslužbenec (kamor spadajo tudi policisti), ob podatku o tem, kje je zaposlen, določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku, saj ga je moč na podlagi omenjenega podatka, v povezavi s podatkom o zaposlitvi, identificirati brez velikega napora in stroškov, to pa tudi ne zahteva veliko časa. Vendar pa je v primerih, ko gre za osebne podatke javnih uslužbencev, potrebno opozoriti na določbo 1. alineje III. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki jo je v ZDIJZ vnesla novela ZDIJZ-A (Ur. l. RS, št. 61/2005).
Določba 1. al. III. odst. 6. čl. ZDIJZ je še okrepila nadzorno funkcijo kot eno od najpomembnejših funkcij pravice do informacij javnega značaja, saj določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S tem se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo tega pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova ipd.
Na tej podlagi Pooblaščenec zaključuje, da organ prosilcu mora omogočiti dostop do seznama, ki je sestavni del dopisa z dne 10.7.2006. Pri tem Pooblaščenec posebej opozarja, da gre za javni podatek v skladu s 1. al. III. odst. 6. čl. ZDIJZ tudi pri podatku o tem, da neka oseba več ni delavec Policijske postaje Domžale, saj gre tudi v tem primeru za podatek, ki kaže na nekdanje delovno razmerje pri Policijski postaji Domžale. Pri tem pa tudi ni nujno, da oseba, če ni več delavec Policijske postaje Domžale, izgubi tudi status javnega uslužbenca, ki ga imajo vsi zaposleni v javnem sektorju v skladu s 1. čl. Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/2002 ter spremembe, ZJU). To pa so državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti; javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
Nasprotno temu pa organ prosilca ni dolžan seznaniti s podatki o stalnih ali začasnih prebivališčih policistov, pri čemer omenjeni seznam z dne 10.7.2006 sploh ne vsebuje naslovov stalnih oziroma začasnih prebivališč policistov. Omenjeni podatki namreč niso v ničemer povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca in so za delovno razmerje javnega uslužbenca povsem irelevantni. V primeru tovrstnih podatkov zato ni mogoče uporabiti določbe 1. alineje III. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki sicer predstavlja izjemo nad izjemo.
Ker je prosilec zahteval zgolj seznam policistov, Pooblaščenec ni podrobneje presojal morebitne javnosti preostalega dela dopisa z dne 10.7.2006. Organ lahko izbriše preostalo besedilo na tem dopisu, pri čemer pa Pooblaščenec opozarja, da se lahko zavrne dostop do informacije oziroma do celotnega dopisa le, če je podana kakšna od izjem iz I. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Pooblaščenec zaključuje, da je prvostopenjski organ upravičeno zavrnil zahtevo prosilca v delu, ko ta sprašuje, kdo je bil boter in pobudnik številnih postopkov proti njemu ter v delu, ki se nanaša na seznanitev s šifrantom policistov Policijske postaje Domžale, saj v tem delu informacija javnega značaja ne obstaja. Organ prve stopnje je zahtevo prosilca upravičeno zavrnil tudi v delu, ki se nanaša na seznanitev s polnimi naslovi stalnih ali začasnih prebivališč policistov, saj gre v tem delu za varovane osebne podatke, zaradi česar je podana izjema iz 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ pa je neupravičeno zavrnil prosilčevo zahtevo v delu, ki se nanaša na seznanitev z imeni in priimki policistov, saj je v tem delu obstoj informacije javnega značaja podan, obenem pa gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja policistov kot javnih uslužbencev, ki se morajo na podlagi 1. alineje III. odst. 6. čl. ZDIJZ razkriti ne glede na izjemo iz 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ. V tem delu je prvostopenjski organ napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca v tem delu ugodil in na podlagi I. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa v tem delu odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka. Organ je tako dolžan prosilcu posredovati kopijo dopisa Policijske postaje Domžale Službi direktorja Policijske uprave Ljubljana z dne 10.7.2006, pri čemer je dolžan izbrisati celotno besedilo dopisa, razen seznama policistov, ki so v obdobju od leta 1999 do 2006 v različnih zadevah intervenirali pri prosilcu. To je dolžan storiti v roku 3 dni od pravnomočnosti te odločbe. Pravnomočnost bo nastopila v skladu s I. odst. 225. čl. ZUP takrat, ko se ta odločba ne bo več mogla izpodbijati v upravnem sporu (rok za vložitev tožbe v upravnem sporu pa je 30 dni).
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka