Prosilec zoper Računsko sodišče RS
+ -Številka: 021-64/2006
Kategorije: Ali dokument obstaja
Šifra: 021-64/2006-5
Datum: 23.10.2006
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo številka 1214-4/2005-29 z dne 12. 7. 2006 Računskega sodišča RS, Slovenska cesta 50, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 31. 5. 2006 in 30. 6. 2006 na organ podal pisno zahtevo za pridobitev naslednjih dokumentov:
1. odzivno poročilo Zveze društev gluhih in naglušnih,
2. potrdilo o vplačilu vračila preveč izplačanih plač v letu 2004 v višini 9.157 tisoč tolarjev,
3. potrdilo o nakazilu za prenizko izplačano odpravnino v višini 829 tisoč tolarjev ………. v letu 2004,
4. potrdilo o vplačilu vračila previsoko izplačane solidarnostne pomoči v višini 144 tisoč tolarjev v letu 2004 in
5. potrdilo o vplačilu preveč izplačanih stroškov po pogodbi o delu v znesku 404 tisoč tolarjev v letu 2004.
Organ je z odločbo št. 1214-4/2005-29 z dne 12. 7. 2006 (v nadaljevanju odločba) zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi se organ sklicuje na dejstvo, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne obstajajo, saj jih v konkretnem revizijskem postopku organ ni pridobil in tudi ne ustvaril, prav tako pa jih tudi ni bil dolžan pridobiti ali ustvariti. Pri tem pojasnjuje razloge, zaradi katerih v konkretnem revizijskem postopku dokumenti niso bili pridobljeni ali ustvarjeni.
Zoper odločbo je prosilec dne 25. 7. 2006 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ki jo je ta odstopil pristojnemu organu v reševanje. Organ je po preskusu procesnih predpostavk in utemeljenosti pritožbe, zadevo skupaj z dokumentacijo dne 1. 8. 2006 odstopil v reševanje Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP in 27. člena ZDIJZ.
Prosilec med razlogi za vložitev pritožbe navaja, da organ pri reviziji računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (v nadaljevanju Zveza) v letu 2004 ni ravnal v skladu z Zakonom o Računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/2001; v nadaljevanju ZRacS-1), še posebej naj ne bi spoštoval 28. člena ZRacS-1. Hkrati zatrjuje tudi domnevne kršitve statuta Zveze pri odločanju njenega upravnega odbora in druge nepravilnosti pri delovanju Zveze. Prosilec je pritožbo, na podlagi poziva Pooblaščenca, dopolnil dne 15. 9. 2006. V dopolnitvi pritožbe je izrazil prepričanje, da se zahtevana dokumentacija nahaja v arhivu organa.
Pritožba je neutemeljena.
1. Meje preskusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP in 27. člena ZDIJZ je Pooblaščenec, kot samostojen in neodvisen državni organ, med drugim pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja.
Pooblaščenec ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na domnevne nepravilnosti pri reviziji, ki jo je izvedel organ in nepravilnosti pri delovanju Zveze, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj se prosilec v tem delu pritožbe omejuje le na spodbijanje domnevnih postopkovnih nepravilnosti izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacije javnega značaja. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da Pooblaščenec tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti.
Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje.
2. Pojem in obstoj informacije javnega značaja
Pooblaščenec v nadaljevanju presoja utemeljenost preostalega dela pritožbenih navedb, kjer se prosilec sklicuje na to, da zahtevani dokumenti obstajajo oziroma bi morali obstajati.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave RS), zato v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. S tem, ko ZDIJZ med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, posega v širok spekter delovanja javnega sektorja. Na širino dometa ZDIJZ kaže tudi sama definicija informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz omenjene določbe ZDIJZ izhaja, da so za opredelitev informacije javnega značaja pomembni trije osnovni kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področje organa (informacija je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta oziroma širše dokumentarnega gradiva.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevanih informacijah za informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ skliceval na to, da zahtevanih dokumentov nima in ker je prosilec zatrjeval, da te organ ima oziroma bi jih moral imeti, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo oziroma ali organ z njimi razpolaga.
Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga.
Organ je v odločbi in dopisih št. 1214-4/2005-25 z dne 28. 6. 2006 in št. 4601-1/2006-4 z dne 1. 8. 2006 pojasnil, da odzivno poročilo (1. točka zahteve), ki ga je zahteval prosilec, ne obstaja, saj organ v postopku revizije od Zveze ni zahteval njegove predložitve. Predložitev ni bila potrebna, ker so bili že med revizijskim postopkom sprejeti ustrezni ukrepi za odpravo razkritih nepravilnosti in nesmotrnosti. Organ še navaja, da zaradi odpravljenih nepravilnosti v času revizije Zvezi tudi ni naložil popravljalnih ukrepov. Podobno velja za potrdila (2. do 5. točka zahteve), za katere organ trdi, da jih organ v postopku revizije od Zveze ni zahteval oziroma pridobil, saj jih prav tako tudi ni bil dolžan pridobiti oziroma sestaviti.
Pooblaščenec ne vidi razumnega razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da ne razpolaga z dokumenti, navedenimi v zahtevi. Pooblaščenec ob reševanju te pritožbe tudi ni mogel posumiti, da gre za primer, ko organ prve stopnje z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar mu jih v celoti ali delno ne posreduje (prim. drugi odstavek 10. člena ZInfP). Odsotnost dvoma v trditve organa potrjuje tudi:
- dejstvo, da iz revizijskega poročila o računovodskih izkazih in pravilnosti poslovanja Zveze št. 1214-4/2005-23 z dne 11. 5. 2006 izhaja, da odzivno poročilo (1. točka zahteve) ni potrebno (ker naj bi bili že med revizijskim postopkom sprejeti ustrezni ukrepi za odpravo razkritih nepravilnosti in nesmotrnosti);
- dejstvo, da ZRacS-1 in Poslovnik Računskega sodišča RS (Uradni list RS, št. 91/2001) v svojih določbah organu ne nalagata obveznosti zahtevati od revidirancev predložitev takšnih potrdil (2. do 5. točka zahteve). Omenjena predpisa prav tako ne nalagata obveznosti njihove izdelave s strani organa.
3. Sklepno
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, ki jih prosilec zahteva, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je odločba prve stopnje pravilna in na zakonu utemeljena, je pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Tržaška 68/a, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če je tožba poslana po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila priporočeno oddana na pošto zadnji dan roka. Tožba, ki ji je potrebno priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu, se vloži v najmanj treh izvodih.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka