Prosilec zoper Upravno enoto Maribor
+ -Številka: 021-61/2006/7
Kategorije: Ali dokument obstaja
Datum: 14.09.06
Številka: 021-61/2006/7
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju prosilca) zoper odločbo Upravne enote Maribor, Prešernova ulica 6, 2501 Maribor (v nadaljevanju organ) številka 092-17/2005 -16 (8005) z dne 28.06.2006, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba prosilcev se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilca sta dne 06.12.2005 na Ministrstvo za okolje in prostor naslovila vlogo, ki sta jo naslovila kot »Pritožbo na uradnike Upravne enote Maribor – Prešernova«. V njem med drugim navajata, da imata (pri organu – op. Pooblaščenca) zaprosilo za dokumentacijo – fotokopije na oddelku za denacionalizacijo, kjer naj bi njuno dokumentacijo ponaredili tako, da so odrezali ali skrajšali polovico listin. Prosilca zatrjujeta, da sta zaprosila za listino – fotokopijo iz leta 20.08.1959, št. 04/2-5500M-59, ki se »knjiži v listino A vpisano zemljišče kot družbena lastnina z dnem prehoda 26.12.1958«, vendar te listine nista dobila. Prosilca v nadaljevanju med drugim pojasnjujeta, da je sporno stanje glede parcele št. 97/5 – pot. Navajata, da so trije uporabniki uporabljali parcele 101/2, 101/3, 101/4 in 97/5 – pot, od leta 1964 do 1998, ko so postali lastniki prvih treh parcel, sporna pa je parcela št. 97/5, ki se je med tem spremenila v parcelo št. 1460, in kjer je, po mnenju prosilcev, prišlo do napačne vknjižbe lastništva. Prosilca še dodajata, da jima je bil s tem neupravičeno odvzet del ulice (sedaj parcela št. 1460 – op. Pooblaščenca) in »vpisan« na ……., njihove sosede. Dodajata še, da zahtevata, da se krivica popravi in se jima del ceste vrne. Kot dokaz navajata urbanistično mnenje za opredelitev zemljišča, iz katerih parcel je nastala ulica. Ministrstvo za okolje in prostor prosita za pridobitev dokumentacije o denacionalizaciji od organa.
Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju ministrstvo) je pritožbo posredovalo organu in ga z dopisom št. 4901-21/2005 z dne 13.12.2005 pozvalo, naj preizkusi, ali je pritožba pravočasna, ali jo je vložila upravičena oseba in ali je pritožba dopustna.
Organ je ministrstvu dne 28.12.2005 posredoval dopis št. 092-17/2005, skupaj z dokumentacijo spisa 321-237/93, v katerem je tudi vloga prosilcev z dne 08.07.2002, s katero sta zaprosila za vpogled v denacionalizacijsko zadevo upravičencev ………, ker naj bi bile v njej zahtevane oz. vrnjene parcele, ki so jima bile odvzete. Organ je na to vlogo z dopisom z dne 23.07.2002 podal obrazložitev, da zahtevka za parcele ni v navedeni zadevi. Organ še dodaja, da sta prosilca, kljub pisnemu odgovoru organa, še večkrat obiskala njegove poslovne prostore ter vztrajala pri svojih navedbah, hkrati pa blatila tam zaposlene, češ, da nekaj prikrivajo oz. da gre za zaroto proti njima. Po poizvedbi je organ izvedel, da se je podobno dogajalo tudi v prostorih Občine Hoče – Slivnica in Geodetske uprave Maribor. Organ še dodaja, da glede na dejstvo, da je pritožba usmerjena zoper uradnike, zaposlene pri organu, organ ni pristojen za njeno reševanje, poleg tega pa pritožba ni uperjena zoper noben upravni akt, ki ga je izdal organ.
Ministrstvo je organu odgovorilo z dopisom št. 4901-21/2005 z dne 05.01.2005, v katerem organu sporoča, da med prejetimi upravnimi spisi ni nobene vloge pritožnikov, iz katere bi bilo razvidno, kaj sta od organa zahtevala, oziroma katere pravice sta hotela uveljavljati, zato zadeve ministrstvo ni moglo presoditi oziroma obravnavati. Na osnovi nekaterih navedb pa je ministrstvo ocenilo, da bi lahko šlo za zahtevo za obnovo denacionalizacijskega postopka, zato je organu naložilo, naj v skladu z načelom varstva pravic stranke prosilca pozove, naj pojasnita, kateri upravni postopek želita, da se uvede oziroma katere pravice želita uveljavljati. Pri tem mora organ ustrezno poučiti stranki, kakšno vlogo naj vložita in katere listine, dokazila oziroma podatke naj predložita, če je to potrebno in potem v skladu z njuno zahtevo ustrezno odloči.
Organ je prosilca z dopisom št. 092-17/2005-3 (8005) z dne 20.01.2006 pozval, naj pojasnita, kateri upravi postopek želita sprožiti, oziroma katere pravice želita uveljavljati. Organ navaja, da sta prosilca v »prvotni vlogi« z dne 8.7.2002 organ zaprosila za vpogled, katere parcele so bile vrnjene ……….., kar jima je bilo omogočeno. Poleg tega pritožba prosilcev ni uperjena zoper noben upravni akt, ki ga je izdal organ oz. odločbo o denacionalizaciji. Organ je prosilca pozval, naj v roku 15 dni precizirata vlogo, da bo organ lahko odločil o njuni zahtevi.
Prosilca sta na poziv organa odgovorila z dopisom z dne 25.01.2006. V njem navajata, da zahtevata fotokopijo dokumentacije iz nacionalizacijskega postopka, kaj je bilo ………. odvzeto s strani Občine Maribor-Tezno. Prosilca navajata, da je bila odvzeta gradbena parcela št. 101, posestni list 526, vložek 632, staro stanje – novi lastnik Občina Maribor - Tezno, ki se je »vknjižila« dne 20.08.1959, št. 04/2-5500/-59, v list A vpisano zemljišče kot družbena lastnina, z dnem prehoda 26.12.1958. Po delitvi na podlagi kupoprodajne pogodbe je nastalo novo stanje: posestni list 526. parcelna številka 101/1, vložek 632, do tedaj sadovnjak površine 28 arov in 64 m2. Občina Maribor – Tezno, kot lastnik parcele št. 101/1, je to parcelo razdelila na tri nove gradbene parcele:
- št. 101/2 – …………
- št. 101/3 – ………...
- št. 101/4 - del …….
- št. 97/5 – del ceste – prosilca navajata, da je kvadratura premajhna, ker je njihove ceste več, glede na velikost njihovih parcel.
Organ je vlogo prosilcev z dne 06.12.2005, dopolnjeno z dopisom z dne 25.01.2006, s sklepom št. 092-17/2005 (8005) z dne 01.02.2006, zavrgel. V obrazložitvi organ navaja potek postopka v zvezi z vlogo prosilcev z dne 06.12.2005. Med drugim organ pojasnjuje, da je ob ponovnem vpogledu v spis denacionalizacije, št. 321-237/93 1100, ugotovil, da je bila parcela št. 101, k.o. Spodnje Hoče, ki predstavlja del današnje parcele št. 1460 – cesta, podržavljena s pravnomočno odločbo Oddelka za finance, OLO Maribor – Tezno, št. 04/2-500/1-59 z dne 20.08.1959 in odpisana iz vložka št. 42 ter pripisana k vložku št. 632, iste k.o. Organ pojasnjuje, da glede na pravni temelj prehoda parcela št. 101, k.o. Spodnje Hoče v družbeno lastnino in glede na nadaljnje spremembe lastništva te parcele, kakor tudi parcelacije, organ ocenjuje, da ne gre za upravno stvar oz. za pristojnost organa, temveč za premoženjsko pravna razmerja, ki se urejajo pred pristojnim sodiščem.
Na sklep o zavrženju sta prosilca dne 14.02.2006 vložila pritožbo na ministrstvo. V njej med drugim pojasnjujeta, da sta se dne 06.02.2006 osebno oglasila pri organu z vso dokumentacijo, iz katere je jasno razvidna napaka organa. Iz nje namreč izhaja, da cesta ni bila podržavljena, temveč nacionalizirana. Uradna oseba, pri kateri sta se pritožnika oglasila, njune dokumentacije sploh ni hotela pogledati, ker dokumentacijo o denacionalizacijskem postopku že imajo, morebitno vlogo pa naj prosilca vložita pisno. Prosilca pri tem dodajata, da bivša lastnika teh parcel ………. nista upravičena do odškodnine »od denacionalizacijskega postopka«, ker jima je občina »šla na roko«, da sta lahko parcele sama prodala, po višji ceni, s pogodbami. Prosilca v pritožbi ministrstvo prosita za obnovo denacionalizacijskega postopka glede parcele pod št. 97/5, k.o. Spodnje Hoče, ki je nastala iz njihovih parcel (101/2, 101/3, 101/4). Po mnenju prosilcev je mestna geodetska uprava ………… izdala zmotni sklep, da stoji njena hiša na parcelni številki 97/5 – pot, pri čemer njena hiša ne more stati na cesti, ki ni njena last. Prosilca zahtevata, da se na tem delu ceste (parcelna št. 97/5 – pot) razlasti ……… in da se ta del vrne njim, dejanskim lastnikom. Prosilca še dodajata, da parcele niso bile nacionalizirane brez ceste. ………. so imeli zasebno zemljišče, ker njihovo zemljišče ni bilo nacionalizirano, imeli so svoj vhod iz stare Pohorske ceste, meja pa je potekala na drugi strani ceste. Po zmotnem sklepu Mestne geodetske uprave št. 015-1/68-85-TE/Ša, pa so se naenkrat »znašli« na cesti kot lastniki. ………. tudi sami priznavajo, da niso bili in niso lastniki na tem delu ceste, pod št. 97/5 – pot.
V zvezi s pritožbo prosilcev je ministrstvo izdalo odločbo št. 4904-19/2006 z dne 18.04.2006 (prosilcema je bila vročena 20.05.2006), s katero je pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da je ministrstvo ocenilo, da ne gre za upravno stvar, saj urejanje premoženjskopravnih razmerij ni predmet upravnega postopka. Prosilca lahko svoj zahtevek vložita pri pristojnem sodišču, upravni organi pa za to niso pristojni. V zvezi z zahtevo po obnovi postopka denacionalizacije organ navaja, da lahko prosilca vložita zahtevo za obnovo postopka pri prvostopenjskem upravnem organu, ki je izdal odločbo o denacionalizaciji. Ministrstvo prav tako pojasnjuje, da organ ni pristojen za geodetske postopke, ampak je zato pristojna geodetska uprava. Na podlagi navedenega je ministrstvo ugotovilo, da je pritožba prosilcev neutemeljena, sklep o zavrženju, ki ga je izdal organ, pa pravilen.
V zvezi s pridobitvijo dokumentacije iz nacionalizacijskega postopka glede sporne parcele, sta se prosilca, dne 23.05.2006, z dopisom obrnila na Pooblaščenca. Med drugim navajata, da jima organ zahtevane dokumentacije, s katero po njunem mnenju razpolaga, ne želi dati.
Pooblaščenec je, z dopisom št. 092-17/2005-13 z dne 05.06.2006, obvestil organ, da je dopis prosilcev zaradi njegove vsebine štel kot pritožbo zaradi molka v zadevi dostopa do informacij javnega značaja in organ pozval, naj sporoči, zakaj o zahtevi prosilcev ni odločil.
Organ je prosilcema dne 28.06.2006 izdal odločbo št. 092-17/2005 – 16 (8005), s katero je njuno zahtevo za pridobitev dokumentacije v zvezi z nacionalizacijskim postopkom in informacijo o poteku nacionalizacije, zavrnil. V obrazložitvi organ navaja, da sta prosilca dne 08.07.2002 z vlogo zaprosila za vpogled v denacionalizacijsko zadevo upravičencev ………………….., ker naj bi bile v njej zahtevane oz. vrnjene parcele št. 100 in 101, k.o. Sp. Hoče. Organ je v odgovoru na to vlogo z dopisom dne 23.07.2002 podal obrazložitev, da zahtevka za parcele ni v navedeni zadevi. Ob ponovnem vpogledu v spis denacionalizacije, št. 321-237/93 1100, je organ ugotovil, da je bila parcela št. 101, k.o. Spodnje Hoče, ki predstavlja del današnje parcele št. 1460 – cesta, podržavljena s pravnomočno odločbo Oddelka za finance, OLO Maribor – Tezno, št. 04/2-500/1-59, z dne 20.08.1959 in odpisana iz vložka št. 42 ter pripisana k vložku št. 632, iste k.o. Glede na pravni temelj prehoda parcele št. 101, k.o. Spodnje Hoče v družbeno lastnino in glede na nadaljnje spremembe lastništva te parcele, kakor tudi parcelacije, je organ ocenil, da ne gre za upravno stvar, temveč za premoženjsko pravna razmerja, ki se urejajo pred pristojnim sodiščem. Organ obenem ugotavlja, da je zahtevku prosilcev že ugodil, tudi v skladu z ZDIJZ. V predmetni zadevi sta prosilca, v skladu z 2. odstavkom 82. člena ZUP, izkazala interes za pregled dokumentov zadeve in za prepis ali preslikavo dokumentov v fizični ali elektronski obliki. Ker je prosilcema organ že omogočil pregled dokumentov zadeve in prepis ali preslikavo dokumentov v fizični ali elektronski obliki, ter je o tem že odločalo pristojno ministrstvo, je ponovna zahteva prosilcev, ki sta jo vložila 23.05.2006 na Pooblaščenca, zavrnjena. Organ še dodaja, da je pregled dokumentov navedene denacionalizacijske zadeve za prosilca še vedno mogoč in sicer v skladu z 2. odstavkom 82. člena ZUP.
Na zavrnilno odločbo organa sta prosilca dne 11.07.2006 vložila pritožbo na Pooblaščenca. V njej navajata, da nista dobila na vpogled nobene dokumentacije in da sta bila celo »nadrta«, ker sta se pritožila načelniku zaradi dokumentacije, ki je bila »vstran porezana«. Prosilca še dodajata, da se je cesta leta 1958 – 1959 res »podržavila« in se je občina »vknjižila«, toda leta 1998 bi morala (prosilca - op. Pooblaščenca) cesto dobiti nazaj. Po mnenju prosilcev je geodetska služba naredila napako s tem, ko je cesto, ki pripada njima, vpisala pod napačen vložek – 140 - na ……... Geodetska služba tega noče popraviti, ker je to sistemska napaka, to sami priznajo, le popraviti tega nočejo. Prosilca zatrjujeta, da ju ne zanimajo druge parcele, ampak samo cesta, ki sta jo morala plačati in ki sta jo sama delala. Ker prej ni bilo ceste, so jo vzeli »vstran« od parcel. Parcelo 101 - del ceste so spremenili v 97/5 – pot, nato pa ponovno v 1460, brez njihovega vedenja. Leta 1995 so se po zapuščinski obravnavi ……… »vknjižili« na cesto, kar je, po mnenju prosilcev, nerazumljivo, ker gre za tuje zemljišče. Prosilca zahtevata, da se razveljavi odločba organa št. 092-17/2005-16 (8005) z dne 28.06.2006 in odločba, s katero so se ……… »vknjižili« na zemljišče – cesto. Obenem dodajata, da denacionalizacijski zahtevek glede te parcele ni bil vložen, ker je bilo ………… omogočeno, da je sam prodajal parcele. Po njunem mnenju je dokaz naznanilni list št. 16/65, Sp. Hoče. Prosilca sta priložila potrdilo, iz katerega naj bi bilo razvidno, da sta kupila cesto in sklep Občinskega sodišča v Mariboru, št. 9074/67 z dne 26.12.1967, da sta lastnika takratne družbene lastnine 101/3, do takrat, ko se je občina »lastninila« (do 1998 leta). Takrat so prosilcema to cesto vzeli in jo napisali na sosede – ………., ki pa nikoli niso bili lastniki te ceste. Prosilca še dodajata, da je geodetska služba sama spremenila parcelne številke, brez njune vednosti, na naznanilnem listu pa so jima osebne podatke zatajili. Tako so navedene parcelne številke, njunih podatkov pa ni navedenih. Prosilca zahtevata, da se pogodbe, sklepi in odločbe, s katerimi je bilo priznano lastništvo ceste 97/5 (spremenjeno v 1460) …………, razveljavijo, ker so nezakoniti in ker gre za njihovo zemljišče (cesto).
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, je Pooblaščenec pri organu dne 11.08.2006, v prisotnosti g. Borisa Potrča, javnega uslužbenca pri organu, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je med ogledom vztrajal pri svojih navedbah v izpodbijani odločbi in Pooblaščencu ponovno zatrdil, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo. Organ je s prosilcema v tej zadevi že večkrat govoril in jima tudi omogočil vpogled v denacionalizacijski spis, ki se nanaša na …….. in iz katerega izhaja, da dokumentov o nacionalizaciji, ki jih zahtevata prosilca, v tem spisu ni. Organ obenem pojasni, da v zvezi s parcelo 1460, k.o. Sp. Hoče, nikoli ni vodil nobenega postopka, ker to ni v njegovi pristojnosti, izgradnja ceste pa je v pristojnosti občine. Glede na to, da se je postopek nacionalizacije glede parcele, ki jo navajata prosilca, zaključil že leta 1959, so dokumenti, ki jih zahtevala prosilca, najverjetneje že v arhivu RS, možno pa je, da je bil del dokumentacije tudi že uničen, ker je od tega preteklo že veliko časa.
Po dogovoru s Pooblaščencem je organ prosilcema dne 14.08.2006 poslal fotokopijo celotnega spisa št. 321-237/93 1100, ………, s prikritimi osebnimi podatki. Upoštevaje dejstvo, da je organ prosilcema posredoval fotokopijo celotne dokumentacije, s katero razpolaga v navedeni zadevi, je Pooblaščenec prosilca, z dopisom št. 021-61/2006/5 z dne 05.09.2006 pozval, naj se izjasnita, ali vztrajata pri pritožbi.
Prosilca sta Pooblaščencu odgovorila z dopisom z dne 12.09.2006, v katerem med drugim navajata, da vztrajata pri pritožbi, ker sta mnenja, da organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga, da pa je ne želi posredovati.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 2. člena ZInfP organ pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Upoštevaje navedeno se Pooblaščenec v konkretni zadevi ni spuščal v obravnavo domnevno spornih lastninskih razmerij, ki jih zatrjujeta prosilca in v obravnavo premoženjsko pravnih zahtevkov, ki jih postavljata prosilca, ker za odločanje v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja niso relevantna, Pooblaščenec pa ne more posredovati izven svojih pristojnosti.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148). Ob tem je treba pojasniti, da v skladu z 2. odst. 4. čl. ZDIJZ arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv v skladu z zakonom, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja po ZDIJZ, zato Pooblaščenec ni pristojen za presojo, ali so zahtevani dokumenti arhivsko gradivo.
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Na in camera ogledu je Pooblaščenec ugotovil, da organ z dokumenti, ki jih zahtevata prosilca, ne razpolaga. Pooblaščenec je namreč vpogledal v v denacionalizacijski spis št. 321-237/93 1100, …….., iz katerega nedvomno izhaja, da parcela št. 1460, k.o. Sp. Hoče, ni bila predmet denacionalizacijskega postopka. Ker je organ pojasnil, da je ta denacionalizacijska zadeva obenem edini postopek, ki ga je organ vodil zvezi s parcelami ……….., Pooblaščenec ne more dvomiti o navedbah organa, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, saj se je v zavrnilni odločbi organ skliceval na to, da je o zahtevi prosilcev že odločil in da je zato ponovna zahteva prosilcev zavrnjena. Pooblaščenec je v navedeni odločbi navedel pravilne razloge in pritožbo prosilcev zavrnil na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče, pisno neposredno pri sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka