Prosilec zoper Javno stanovanjsko podjetje Litija
+ -Številka: 021-60/2006/5
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
Datum: 16.08.06
Šifra: 021-60/2006/5
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05, ZInfP), III. in IV. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/03 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter I. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Komunalno stanovanjskega podjetja Litija d.o.o., Ponoviška cesta 15, Litija (v nadaljevanju organ), št. 4602/2006-2 z dne 13.06.2006, izdaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 30.1.2006 na organ podal zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja v pisni obliki, in sicer:
- pisni dokument pritožbe krajana(-ov) z njihovimi imeni in priimki,
- v primeru, da je bila pritožba krajana(-ov) izrečena ustno, pisno zabeležko; če pa ta ni bila narejena, velja, da je informacija fiksirana na nek fizični medij (npr. osebo), ki se da ponovno priklicati,
- v primeru, da je bila pritožba opravljena na sedežu organa, veljaven zapisnik o prejemu pritožbe,
- koncesijske ali podobne listine, s katerimi organ dokazuje, da ima pravico do posegov v komunalno infrastrukturo, ki je v tuji lastnini.
Dne 15.2.2006 je v zvezi z zahtevo organ prosilcu poslal pojasnilo. Navedel je, da je dejavnost obvezne gospodarske javne službe, urejanja javnih poti, površin za pešce in drugih javnih površin na območju celotne občine dolžni izvajati na podlagi 6. tč. 7. čl. Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja, komunalno stanovanjskega podjetja Litija d.o.o. (Ur. l. RS, št. 67/97, v nadaljevanju Odlok). Vsakoletno redno vzdrževanje na območju občine Litija organ opravlja na podlagi Pogodbe o izvajanju del gospodarske javne službe v občini Litija, ki je sklenjena z ustanoviteljem in solastnikom organa, to je z občino Litija. Tekom vzdrževalnih del na vodovodnem sistemu je bila opažena tudi razraščenost grmičevja s posesti prosilca v zračni prostor javne površine, zato je uslužbenec organa potem, ko je predhodno obvestil prosilca, odredil obrezovanje tega grmičevja. Vse delovanje je potekalo javno, zakonito in brez posegov v zasebno lastnino. Organ na podlagi sredstev, ki jih zagotavlja občina Litija, redno pregleduje, vzdržuje in ureja javne površine, prioritetno v strnjenih naseljih. Vsa dejavnost organa se izvaja na podlagi Odloka, ki ga prosilec, tako kot ostale predpise, ki so po mnenju prosilca pomembni, lahko dobi na vpogled v prostorih organa. Uradne zaznamke o morebitnih nepravilnostih na terenu opravlja administrativno osebje organa le v primerih, ko nikakor ni mogoče navezati stika z odgovornimi tehničnega področja ali z direktorjem, ki nato po presoji in posvetu izvedejo ustno odredbo glede posameznih del. V konkretnem primeru ni šlo za tovrsten postopek, saj se je poseg izvršil v okviru rednih vzdrževalnih del.
Dne 22.2.2006 je prosilec odgovoril na dopis organa z dne 15.2.2006, v katerem je pojasnil, da vprašanje meje med njegovim zemljiščem ter javno površino ni rešeno. V telefonskem razgovoru s predstavnikom organa je bilo jasno rečeno, da je zahteva za poseg prišla s strani krajana(-ov) in ne s strani občinske uprave. Po vsej verjetnosti gre za istega prijavitelja, ki je 28.7.2004 podal podobno zahtevo Oddelku za gospodarsko infrastrukturo Občine Litija. Zahteva po posegu organa bi bila neupravičena. Predstavnik organa bi lahko ob obisku, namesto določanja zračne črte med zemljiščem prosilca ter javno površino, ugotovil stanje na javni poti. Organu s koncesijsko listino ni bila dana razpolagalna pravica nad lastnino javne poti. V primeru prijave krajana, bi organ moral v okviru možnosti nadzorne službe prijavo zabeležiti in pisni dokument poslati Oddelku za gospodarsko infrastrukturo Občine Litija. Prosilec je vztrajal pri vloženi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja v pisni obliki. Ker pa je organ na zadnjo zahtevo (koncesijske ali podobne listine, s katerimi organ dokazuje, da ima pravico do posegov v komunalno infrastrukturo, ki je v tuji lastnini) že odgovoril, je prosilec vztrajal le še pri zahtevi za:
- pisni dokument pritožbe krajana(-ov) z njihovimi imeni in priimki,
- v primeru, da je bila pritožba krajana(-ov) izrečena ustno, pisno zabeležko; če pa ta ni bila narejena, velja, da je informacija fiksirana na nek fizični medij (npr. osebo), ki se da ponovno priklicati,
- v primeru, da je bila pritožba opravljena na sedežu organa, veljaven zapisnik o prejemu pritožbe.
Dne 3.5.2006 je Pooblaščenec s strani prosilca prejel pritožbo zaradi molka organa. V pritožbi je prosilec navedel, da organ ni izpolnil zahteve po informaciji o imenu in priimku krajana, ki je vložil pritožbo. Krajana, ki je vložil pritožbo, ima pravico obvestiti, da je pravno premoženjska zadeva z občino Litija neurejena in da je zato pritoževanje iz tega naslova neupravičeno.
Pooblaščenec je dne 10.5.2006 organ v skladu s I. odst. 255. čl. ZUP pozval, da v roku 8 dni sporoči, zakaj o zahtevi prosilca ni odločil. Organ je dne 15.5.2006 Pooblaščencu poslal odgovor, v katerem je navedel, da je bil prosilcu dne 15.2.2006 že posredovan odgovor na njegov dopis. Iz vsebine odgovora z dne 15.2.2006 so razvidni vsi podatki, s katerimi v predmetni zadevi organ razpolaga. Dne 15.2.2006 so bili torej prosilcu posredovani vsi možni podatki.
Po pozivu Pooblaščenca je organ dne 13.6.2006 izdal odločbo št. 4602/2006-2, s katero je zahtevo prosilca za dostop do informacije javnega značaja – pisni dokument pritožbe krajana(-ov) zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je bilo na podlagi razgovora z vodjo komunalne enote v organu ugotovljeno, da organ nima informacije v pisni, ustni ali v kakršnikoli drugi obliki, saj se je sporno obrezovanje drevja vršilo na podlagi rednega letnega vzdrževanja. Takšen odgovor je bil prosilcu posredovan že dne 15.2.2006, dne 12.6.2006 pa je bil pred izdajo odločbe pri odgovorni osebi podatek ponovno preverjen in ugotovljeno je bilo enako.
Dne 30.6.2006 je prosilec zoper odločbo organa št. 4602/2006-2 z dne 13.6.2006 vložil pritožbo, v kateri je najprej pojasnil, kako je potekalo obrezovanje grmičevja dne 15.7.2005. Do obrezovanja naj bi po besedah sodelavca organa Janeza Orehka prišlo zaradi pritožbe, podane s strani krajanov. Tudi v telefonskem razgovoru z g. Ciglarjem dne 15.7.2005 je bilo jasno rečeno, da je zahteva za poseg prišla s strani krajanov. V istem telefonskem razgovoru je g. Ciglar izjavil, da ima pisni dokument, na osnovi katerega se je odločil za poseg. Ne drži trditev organa, da ne razpolaga z zahtevano informacijo. Vsaka informacija iz delovnega področja organa, ki se nahaja v materializirani obliki, je informacija javnega značaja. Oblike, ki jih zakon našteva, so le eksemplifikativno naštete možnosti, bistveno pa je, da je informacija fiksirana na nek fizični medij, ki se da ponovno priklicati. Na osnovi izjav Janeza Orehka ter g. Ciglarja je ugotovljeno, da prijava ni bila anonimna in da bi moral delavec organa, ki je prijavo prejel, skladno z ZUP ob prejetju prijave pripraviti listino. Po ustni izjavi g. Ciglarja takšna listina obstaja. Za vsako delo, ki ga opravi organ, je potreben delovni nalog, kar pomeni, da je bil tudi za opravljeno obrezovanje izdan delovni nalog. Ker delovnega naloga ni mogoče izdati brez ustreznih spremljajočih listin, to dokazuje, da listine obstajajo. Dne 2.8.2004 je bil ……… pred hišo, kjer prebiva, s strani določenega krajana verbalno napaden v zvezi z živo mejo ob stopnišču. Izjave so bile izrečene pred pričami in povezujejo tega krajana z možnim prijaviteljem. Po vsej verjetnosti gre za istega prijavitelja, ki je 28.7.2004 podal podobno prijavo Oddelku za gospodarsko infrastrukturo Občine Litija. Sum o identiteti prijavitelja je tako vedno bolj utemeljen.
Pooblaščenec je ob reševanju pritožbe ugotovil, da je organ v pravnem pouku izpodbijane odločbe določil prekratek pritožbeni rok, in sicer 8 dni. I. odst. 235. čl. ZUP namreč določa, da se pritožba vloži v 15 dneh, če ni z zakonom drugače določeno. Ker ZDIJZ kot specialni zakon ne določa drugačne dolžine roka za pritožbo, velja na področju dostopa do informacij javnega značaja splošni 15-dnevni pritožbeni rok iz I. odst. 235. čl. ZUP. Ker je obstajala verjetnost, da prosilec pritožbe ni vložil pravočasno, je Pooblaščenec dne 19.7.2006 organ pozval, da predloži dokumentacijo, iz katere bo razvidno, kdaj je prosilec prejel izpodbijano odločbo ter kdaj je organ prejel pritožbo prosilca. Iz dokumentacije, ki jo je organ poslal dne 20.7.2006, je razvidno, da je bila pritožba vložena pravočasno, saj jo je organ prejel dne 3.7.2006, to je zadnji dan 15-dnevnega roka.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v II. odst. 39. čl. Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I s spremembami, v nadaljevanju Ustava RS). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V I. in II. odst. 5. čl. ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer bodisi zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, bodisi zato, ker je podana kakšna izmed od zakonsko opredeljenih izjem iz I. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je določena v I. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Upoštevajoč navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga. Kot izhaja že iz pojasnila organa z dne 15.2.2006, organ ne poseduje dokumenta, ki ga zahteva prosilec, torej dokumenta, v katerem bi bila navedena ime in priimek krajana, ki je od organa zahteval, da pozove prosilca, da izvede košnjo in odstranitev vej na zemljišču, za katerega naj bi bil odgovoren. Enako je organ zatrdil tudi v izpodbijani odločbi. Pooblaščenec ne vidi razumnega razloga, da ne bi verjel navedbi organa, da ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval ime in priimek prijavitelja. Odsotnost dvoma v trditve v izpodbijani odločbi potrjuje tudi dejstvo, da je organ dolžan ukrepati ne glede na to, kdo vloži prijavo, ukrepati pa mora tudi na podlagi anonimne prijave. Iz tega razloga Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar mu jih v celoti ali delno ne posreduje (prim. II. odst. 10. čl. ZInfP). V zvezi z navedbami prosilca, da je bil dne 2.8.2004 ……….pred hišo, kjer prebiva, s strani določenega krajana pred pričami verbalno napaden v zvezi z živo mejo ob stopnišču, kar naj bi povezovalo tega krajana z možnim prijaviteljem, velja ponovno opozoriti na strogo načelo materializirane oblike, ki pomeni, da gre za informacijo javnega značaja le v primeru, če se informacija nahaja v nekem fizičnem mediju, ki se da ponovno priklicati (3. pogoj). Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Iz navedenega izhaja, da je z vidika I. odst. 4. čl. ZDIJZ popolnoma nepomembno, ali uslužbenci organa dejansko vedo, kdo konkretno je vložil prijavo. Če ime in priimek nista zapisana na nobenem fizičnem mediju v organu, ne gre za informacijo javnega značaja v smislu I. odst. 4. čl. ZDIJZ. Tudi odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa.
Ne glede na zgoraj navedeno, pa Pooblaščenec poudarja, da četudi bi organ razpolagal z dokumentom, na katerem bi bila navedena ime in priimek prijavitelja, organ podatka o imenu in priimku prijavitelja prosilcu ne bi smel razkriti. Organ namreč zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v I. odst. 6. čl. ZDIJZ. V 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ je opredeljena izjema, ki se nanaša na osebne podatke. S tem je kot zakonit odmik od načela prostega dostopa priznana izjema, ki kot legitimen priznava interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Izjemo od načela prostega dostopa torej predstavljajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1).
ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo z 38. čl. Ustave RS zagotovljenega varstva osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Namen ZVOP-1 je prav v preprečevanju neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. tč. 6. čl. ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Podatka o imenu in priimku prijavitelja bi nedvomno predstavljala varovani osebni podatek v smislu 1. tč. 6. čl. ZVOP-1 in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Šlo bi namreč za ime in priimek prebivalca na določenem in razmeroma majhnem območju, zaradi česar bi bil posameznik na podlagi razkritega imena in priimka določljiv na enostaven način. Način identifikacije v tem primeru ne bi povzročil velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora in ne bi zahteval veliko časa.
Pooblaščenec zaključuje, da organ dokumenta, ki ga zahteva prosilec, torej dokumenta, v katerem bi bila navedena ime in priimek prijavitelja, ne poseduje. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, informacija javnega značaja v smislu I. odst. 4. čl. ZDIJZ ne obstaja, zato je organ zahtevo za dostop do informacije javnega značaja upravičeno zavrnil. Pritožba prosilca je tako neutemeljena, zaradi česar jo je bilo na podlagi I. odst. 248. čl. ZUP potrebno zavrniti.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka