Prosilec zoper Občina Litija
+ -Številka: 021-59/2006/4
Kategorije: Osebni podatek, Ali dokument obstaja
Datum: 28.07.06
Šifra: 021-59/2006/4
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Sonji Bien (v nadaljevanju Pooblaščenec) na podlagi 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05, ZInfP), III. in IV. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/03 s spremembami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter I. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Litija, Jerebova ulica 14, Litija (v nadaljevanju organ), šifra 090-1/2006 z dne 14.06.2006, izdaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 19.1.2006 na organ podal zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja v pisni obliki, ki jo je dodatno pojasnil z dopisom z dne 30.1.2006. Prosilec je zahteval:
- pisni dokument pritožbe krajana(-ov) z njihovimi imeni in priimki,
- v primeru, da je bila pritožba krajana(-ov) izrečena ustno, pisno zabeležko,
- v primeru, da je bila pritožba opravljena na oddelku, zapisnik o prejemu pritožbe,
- zapisnik občinske okoljske inšpekcije, na katero se organ sklicuje v dopisu, ki ima kot dan priprave naveden 12.8.2004.
Dne 3.5.2006 je Pooblaščenec s strani prosilca prejel pritožbo zaradi molka organa. V pritožbi je prosilec navedel, da ni prejel informacije o imenu in priimku krajana, ki je vložil pritožbo. Krajana, ki je vložil pritožbo, ima pravico obvestiti, da je pravno premoženjska zadeva z organom neurejena in da je zato pritoževanje iz tega naslova neupravičeno.
Pooblaščenec je dne 10.5.2006 organ v skladu s I. odst. 255. čl. ZUP pozval, da v roku 8 dni sporoči, zakaj o zahtevi prosilca ni odločil. Organ je dne 15.5.2006 Pooblaščencu poslal pojasnilo, v katerem je navedel, da je organ prejel anonimni klic krajana mesta Litija, da naj kot vzdrževalec javnih površin krajanom omogoči, da bodo lahko nemoteno hodili po javnih površinah. Klic se je nanašal na ureditev meje (obrezovanje žive meje), ki je v lasti zakoncev …. V skladu s 5. tč. 14. čl. Odloka o javnem redu in miru v Občini Litija (Ur. l. RS, št. 33/96) so lastniki in uporabniki stanovanjskih hiš dolžni posekati drevje, veje, grmovje in živo mejo, ki ovira promet vozil in pešce na javnih krajih, zato je bil zakoncema …. posredovan dopis, v katerem sta bila pozvana, da izvedeta košnjo in odstranitev vej v neposredni bližini stopnišča. Na podlagi tega dopisa je prišlo do obsežnega dopisovanja med organom in zakoncema …., ki sta organ opozorila na neustreznost meje v naravi. Zakoncema …. je bila posredovana dokumentacija, ki se nanaša na ureditev žive meje. Na podlagi zahteve prosilca sta mu bila posredovana uradni zaznamek, ki ga je zapisala uradnica, ki je prejela anonimni klic, ter zapisnik o opravljenem ogledu na terenu (dopis šifra 350-1/2004 z dne 14.2.2006). Prosilcu pritožbe krajanov z imeni in priimki organ ne more posredovati, saj gre v konkretnem primeru za anonimen klic krajana, ki je bil zabeležen v uradnem zaznamku, ki je bil prosilcu posredovan.
Po pozivu Pooblaščenca je organ dne 14.6.2006 izdal odločbo šifra 090-1/2006, s katero je zahtevo prosilca za dostop do informacije javnega značaja, in sicer za posredovanje dokumenta, iz katerega izhajata ime in priimek krajana, ki je vložil pritožbo, zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da sta bila prosilcu z dopisom z dne 14.2.2006 posredovana uradni zaznamek, iz katerega je razvidno, da je bila pritožba na organ podana anonimno, ter zapisnik o opravljenem ogledu v predmetni zadevi. Zahtevi ni bilo mogoče ugoditi v delu zahtevka, ki se nanaša na podano pritožbo z imenom in priimkom pritožnika, saj organ z njo ne razpolaga.
Dne 30.6.2006 je prosilec zoper odločbo organa vložil pritožbo, v kateri navaja, da ne drži trditev organa, da je bila pritožba krajana anonimna. Dopis organa z dne 30.7.2004 navaja na dejstvo, da je prejel pritožbe krajanov – torej jih je bilo več. V uradnem zaznamku z dne 28.7.2004 pa je zapisano, da je na organ poklical krajan. Datumski razmak med obema listinama je le dva dni in po vsej verjetnosti se je kateri izmed prijaviteljev tudi predstavil z imenom in priimkom. Iz uradnega zaznamka z dne 28.7.2004 je že jasno, da je bil prijavitelj moškega spola, poleg tega anonimnost prijavitelja v omenjeni listini ni navedena. Organ pri izdelavi odločbe ni upošteval listin, ki jih je sam v daljšem obdobju pripravil. Dne 2.8.2004 je bil ………. pred hišo, kjer prebiva, s strani določenega krajana verbalno napaden v zvezi z živo mejo ob stopnišču. Izjave so bile izrečene pred pričami in povezujejo tega krajana z možnim prijaviteljem. V telefonskem pogovoru dne 15.7.2005 je gospa Andreja Jerant iz Oddelka za gospodarske javne službe organa priznala, da je storila leta 2004 postopkovno napako z zahtevo po posegu v privatno lastnino, se opravičila in istočasno izjavila, da sta ji ime in priimek pritožnika znana, le da ju ne bo objavila. Uredba o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom (Ur. l. RS, št. 91/2001) zahteva, da so dokumenti dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo, shranjeni v obliki, v kateri so bili oblikovani, poslani ali prejeti, zato je prosilec predlagal, da Pooblaščenec organu naloži, da predloži ustrezne listine, s katerimi bo neizpodbitno dokazal, da je bil uradni zaznamek št. 350-1/2004 vnesen v informacijski sistem organa dne 28.7.2004. Če dokument s tem datumom v informacijskem sistemu ne obstoji, to pomeni, da je bil uradni zaznamek pripravljen naknadno. Ob kasnejšem nastanku omenjene listine imena in priimka prijavitelja ni bilo težko zamenjati z besedo krajan.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v II. odst. 39. čl. Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I s spremembami, v nadaljevanju Ustava RS). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V I. in II. odst. 5. čl. ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa zato, ker je podana kakšna izmed od zakonsko opredeljenih izjem po I. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je določena v I. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Upoštevajoč navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga. Kot je organ pojasnil že v pojasnilu z dne 15.5.2006, ne poseduje dokumenta, ki ga zahteva prosilec, torej dokumenta, v katerem bi bila navedena ime in priimek krajana, ki je od organa zahteval, da pozove prosilca, da izvede košnjo in odstranitev vej na zemljišču, za katerega naj bi bil odgovoren. Šlo je namreč za anonimen klic krajana. To je razvidno tudi iz uradnega zaznamka, št. 350-1/2004 z dne 28.7.2004, ki se nanaša na navedeno prijavo. V omenjenem uradnem zaznamku ime in priimek klicatelja nista navedena. Pooblaščenec ne vidi razumnega razloga, da ne bi verjel navedbi organa, da ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval ime in priimek klicatelja. Iz tega razloga Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar mu jih v celoti ali delno ne posreduje (prim. 2. odst. 10. čl. ZInfP). Uradni zaznamek z dne 28.7.2004 je namreč jasen, nedvoumen in vsebuje vse informacije, ki so bistvene za ukrepanje organa. Odsotnost dvoma v trditve v izpodbijani odločbi potrjuje tudi dejstvo, da je organ dolžan ukrepati ne glede na to, kdo vloži prijavo, tako tudi na podlagi anonimne prijave. Tudi morebiten naknaden vpis uradnega zaznamka v informacijski sistem, ki ga izpostavlja prosilec v pritožbi, ne vpliva na ugotovitev, da dokument oziroma prijava z imenom in priimkom prijavitelja ne obstaja. Trditev prosilca, da če dokument z datumom 28.7.2004 v informacijskem sistemu ne obstoji, to pomeni, da je bil uradni zaznamek pripravljen naknadno in da je bil lahko zato tudi po vsebini prirejen, ne vzdrži presoje, saj zgolj kasnejši vnos v informacijski sistem ne more dokazovati, da je bila potvorjena vsebina dokumenta. S tem v zvezi velja ponovno opozoriti na strogo načelo materializirane oblike, ki pomeni, da gre za informacijo javnega značaja le v primeru, če se informacija nahaja na nekem fizičnem mediju, ki se ga da ponovno priklicati (3. pogoj). Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Iz navedenega izhaja, da je z vidika I. odst. 4. čl. ZDIJZ popolnoma nepomembno, ali uslužbenci organa dejansko vedo, kdo konkretno je vložil prijavo. Če ime in priimek nista zapisana na nobenem fizičnem mediju v organu, ne gre za informacijo javnega značaja v smislu I. odst. 4. čl. ZDIJZ. Tudi odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa.
Ne glede na zgoraj navedeno, pa Pooblaščenec poudarja, da četudi bi organ razpolagal z dokumentom, na katerem bi bila navedena ime in priimek prijavitelja, organ podatka o imenu in priimku prijavitelja prosilcu ne bi smel razkriti. Organ namreč zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v I. odst. 6. čl. ZDIJZ. V 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ je opredeljena izjema, ki se nanaša na osebne podatke. S tem je kot zakonit odmik od načela prostega dostopa priznana izjema, ki kot legitimen priznava interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Izjemo od načela prostega dostopa torej predstavljajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1).
ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo z 38. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) zagotovljenega varstva osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Namen ZVOP-1 je prav v preprečevanju neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. tč. 6. čl. ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Podatka o imenu in priimku prijavitelja nedvomno predstavljata varovani osebni podatek v smislu 1. tč. 6. čl. ZVOP-1 in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Gre namreč za ime in priimek prebivalca na določenem in razmeroma majhnem območju, zaradi česar bi bil posameznik na podlagi razkritega imena in priimka določljiv na enostaven način. Način identifikacije v tem primeru ne bi povzročil velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora in ne bi zahteval veliko časa.
Pooblaščenec zaključuje, da je organ vse dokumente v zvezi s telefonsko prijavo z dne 28.7.2004, s katerimi razpolaga, prosilcu posredoval; dokumenta, ki ga zahteva prosilec, to je dokumenta, v katerem bi bila navedena ime in priimek prijavitelja, pa organ ne poseduje. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, informacija javnega značaja v smislu I. odst. 4. čl. ZDIJZ ne obstaja, zato je organ zahtevo za dostop do informacije javnega značaja upravičeno zavrnil. Pritožba prosilca je tako neutemeljena, zaradi česar jo je bilo na podlagi I. odst. 248. čl. ZUP potrebno zavrniti.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Sonja Bien, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke