Prosilec zoper Mestna Občina Kranj
+ -Številka: 021-56/2006/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
Datum: 26.7.2006
Šifra: 021-56/2006/4
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………………, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Aleksandra Jurak, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 099-0003/2006-43/01 z dne 05.06.2006, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 21.04.2006 na organ naslovil zahtevo, v kateri je zahteval vpogled v naslednjo dokumentacijo, z možnostjo pridobitve fotokopij nekaterih dokumentov:
1. Popolno dokumentacijo o javnih razpisih, oddaji naročil male vrednosti in vseh drugih postopkih oddaje poslov za gradbena dela, pri katerih je naročnik ali eden od naročnikov organ, vključno s ponudbami, pogodbami, aneksi, računi, prevzemnimi protokoli in drugo dokumentacijo (razen popisov del in načrtov), ki izvira iz teh poslov, za leta 2003, 2004 in 2005.
2. Popolno dokumentacijo o javnih razpisih, oddaji naročil male vrednosti in vseh drugih postopkih oddaje poslov za prostorsko načrtovanje in gradbeno projektiranje, pri katerih je naročnik ali eden od naročnikov organ, vključno s ponudbami, pogodbami, aneksi, računi, prevzemnimi protokoli in drugo dokumentacijo (razen popisov del in načrtov), ki izvira iz teh poslov, za leta 2003, 2004 in 2005.
3. Dokumentacijo, ki ureja ali je urejala zaposlitev ........... pri organu, vključno s podlago za plačo in druga izplačila, ki jih je prejel od organa v letih 2003, 2004 in 2005.
4. Vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za kakršnakoli razmerja in izplačila ........... s strani organa po prenehanju delovnega razmerja na pogodbeni ali katerikoli drugi podlagi.
5. Popolne podatke o pripravljavcih in odgovornih osebah idejnih načrtov v zvezi s pripravo lokacijskih načrtov ter lokacijskih načrtov za območje Kranja za leto 2002, 2003 in 2004 ter dokumentacijo, ki je služila za njihovo pripravo.
6. Vso dokumentacijo v zvezi z inšpekcijskim pregledom poslovanja organa s strani inšpektorice za sistem javnih uslužbencev Ministrstva za javno upravo v letih 2004 in 2005.
Organ je dne 05.06.2006 izdal odločbo št. 099-0003/2006-43/01, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. Organ je zahtevi prosilca pod točko 1., 2., 3., 5., in 6. ugodil, pod točko 4. pa je zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da informacija ne obstaja. V obrazložitvi organ navaja, da se je .......... z dnem 31.12.2005 upokojil, organ pa po tem času z njim ni sklenil nikakršne pogodbe o zaposlitvi, niti nikakršne druge pogodbe za opravljanje določenih del.
Zoper delno zavrnilno odločbo organa je prosilec dne 29.06.2006 pri organu vložil pritožbo.
V njej navaja, da je bila vloga za dostop do informacij javnega značaja zavrnjena v točki 4, ki se je nanašala na vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za kakršnakoli razmerja in izplačila ......... s strani organa po prenehanju delovnega razmerja na pogodbeni ali katerikoli podlagi. Razlog za zavrnitev vloge v tej točki naj bi bil neobstoj kakršnihkoli razmerij s ......... po prenehanju zaposlitve pri organu. Prosilec je vložil pritožbo zaradi zmotne in napačne ugotovitve dejanskega stanja, ter dejstva, da očitno obstaja dokumentacija v zadevi .......... ki, čeprav naj bi se z 31.12.2005 upokojil, še vedno opravlja dela in pridobiva denarna sredstva s strani organa na drugih podlagah. Prosilec še dodaja, da je občinski uradnik ......... že pred prenehanjem delovnega razmerja za organ opravljal posle preko svojega podjetja AB NADIŽAR d.o.o., kar je razvidno iz druge dokumentacije, zahtevane v vlogi. Zato je prosilec zahteval vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za kakršnakoli razmerja in izplačila ........... s strani organa po prenehanju delovnega razmerja na pogodbeni ali katerikoli podlagi. Prosilec navaja, da je bil predmet njegove zahteve vpogled v vso poslovno dokumentacijo, tudi tisto z omenjenim podjetjem ...........
in organom po prenehanju delovnega razmerja, kot je npr. ena od dokumentacij, ki se nanaša na naslednji posel:
OBJEKT: Večstanovanjski objekt UE Kranj
ŠT. GRADBENEGA DOVOLJENJA: 351-367/2005-1425 z dne 12.10.2005
INVESTITOR: Domplan d.d. Bleiweisova 14, Kranj
PROJEKTANT: AB NADIŽAR d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj
............, uni.dipl.arh.
NADZOR: Domplan d.d. Bleiweisova 14, Kranj
g. Janez Fajfar, uni.dipl.inž.gradb.
Izvajalec: SGP Tehnik d.d., Stara cesta 2, Kranj
Organ je z dopisom št. 099-03-06-43/06 z dne 05.07.2006, v skladu z 245. členom ZUP, pritožbo prosilca odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Organ je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in dajo je vložila upravičena oseba. Obenem organ podaja mnenje v zvezi s pritožbo, pri čemer vztraja pri obrazložitvi, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, in sicer da dokumentacija pod točko 4., ki bi bila podlaga za kakršnakoli razmerja na pogodbeni ali katerikoli drugi podlagi z g. Nadižarjem, ne obstaja. V zvezi s projektom, ki ga prosilec kot dokaz navaja v pritožbi, pa organ pojasnjuje, da konkretna zadeva (in njej podobne) spadajo v pristojnost upravnih enot in ne občin. V konkretni zadevi investitor oziroma naročnik projekta ni organ. V takih oziroma podobnih zadevah ni prišlo do kumulativnega pogoja, kot ga navaja prosilec »kakršnakoli razmerja in izplačila« s strani organa. Organ še pojasnjuje, da v primerih, kot je navedeni, organ daje projektne pogoje oziroma soglasje k projektnim pogojem, pri čemer ni izključeno, da za soglasje oziroma projektne pogoje zaprosi tudi podjetje ............, vendar pa v tem primeru ne gre za dokumentacijo, ki bi vsebinsko ustrezala zahtevi pritožnika.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (UL RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se le-ta nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevana informacija obstaja, je Pooblaščenec pri organu dne 24.07.2006, v prisotnosti ge. Tatjane Hudobivnik, v.d. direktorice občinske uprave, opravil procesno dejanje v zadevah dostopa do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranki oziroma in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je med ogledom vztrajal pri svojih navedbah v izpodbijani odločbi in Pooblaščencu ponovno zatrdil, da zahtevani dokumenti ne obstajajo. Pojasnil je, da ni nikakršnih pogodb in drugih pravnih podlag za izplačila, niti g. Nadižarju, niti njegovi firmi, v času po prenehanju delovnega razmerja imenovanega pri organu (to je od 31.12.2005 dalje). Edino »razmerje«, ki obstaja med organom in imenovanim, je v zvezi z izdajo soglasij h gradnji enostavnih objektov v varovalnem pasu občinskih cest in v postopkih določitve projektih pogojev. V teh postopkih gre za upravne postopke, na podlagi katerih ni nobenih izplačil med organom in g. Nadižarjem. Gre za upravne postopke, v katerih g. Nadižar, kot projektant, zastopa stranke (vendar ne organa) glede postopka pridobitve gradbenega dovoljenja. Ta postopek je enak za vse vlagatelje, ki želijo graditi in s tem posegajo v interes občine. Organ je še dodal, da prosilec zmotno misli, da informacije obstajajo, ker je župan, na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta v lanskem letu, ustno izrazil možnost sklenitve pogodbe o delu z g. Nadižarjem po 31.12.2005, do sklenitve katere pa dejansko ni prišlo. Organ je Pooblaščencu na ogledu predložil tudi pisno izjavo vodje oddelka za finance pri organu, iz katere izhaja, da v letu 2006 oziroma po 31.12.2005 iz proračuna organa ni bilo nobenega nakazila ........., niti ne podjetju AB Nadižar d.o.o.
Glede na navedeno Pooblaščenec ne more dvomiti v trditve organa, da zahtevani dokumenti (to je dokumentacija, ki je bila podlaga za kakršnakoli razmerja in izplačila .......... s strani organa po prenehanju delovnega razmerja na pogodbeni ali katerikoli drugi podlagi), ne obstajajo.
Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, so organi, zavezanci po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Organ ni dolžan na novo ustvariti, na novo pridobiti ali izdelati dokumentov, ki jih v času vložene zahteve za dostop do dokumentov ne poseduje. Organ je dolžan posredovati informacijo javnega značaja s kakršno razpolaga takrat, ko prosilec zaprosi za dostop. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec je ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji iz 4. čl. ZDIJZ, saj zahtevana informacija ne obstaja. Na podlagi navedenega je, po opravljenem preizkusu, izvedenem po 2. odst. 247. čl. ZUP, ki je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in kršitev ZDIJZ, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, pritožbo prosilca zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka