Finea Holding d.o.o. zoper Ministrstvo za finance
+ -Številka: 021-48/2006/4
Kategorije: Osebni podatek
Datum:21.12.06
Številka: 021-48/2006/4
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Finea Holding d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 10, 2000 Maribor, ki jo zastopa odvetnica Emilija Gujt, Trubarjeva 4. Maribor (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo št. 403-5/2006/3, z dne 19.04.2006, Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.OBRAZLOŽITEV:
Prosilka, je dne 13.03.2006, naslovila na organ zahtevo, v kateri navaja, da je bilo dne 14.02.2006 v časniku Direkt v pisanju na drugi strani z naslovom: »Trojanski konj Finea«, objavljena fotokopija prve strani pisma z dne 02.02.2006, ki naj bi ga ……….. poslal na Ministrstvo za finance oz. ministru za finance dr. Andreju Bajuku. Ker se iz objavljene prve strani zgoraj navedenega pisma ………..vidi, da so v njem v zvezi s podjetjem Finea Holding d.o.o. navedene neresnice in žalitve, ki lahko prosilki povzročijo veliko škode, prosilka prosi organ, da mu le ta pošlje fotokopijo celotnega pisma ……………., saj ima prosilka upravičen dejanski in pravni interes, da izve, kaj je napisano o prosilki na preostalih 10 straneh pisma, ki v časniku Direkt niso fotokopirane in da prosilka poskrbi, da bo pred pristojnimi državnimi organi, med katerimi je tudi organ, zaščitila svoje dobro ime in dokazala, da so navedbe ……………neresnične.
Organ je dne 19.04.2006 izdal odločbo št. 403-5/2006/3, s katero je zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilke, nato pa navedel, da se dopis prosilke kvalificira kot popolna zahteva za dostop do informacij javnega značaja, saj ima vse bistvene sestavine, predpisane po 1. odst. 17. čl. ZDIJZ, kljub temu, da v njej ni izrecno navedeno, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V obravnavanem postopku je organ ugotovil, da je bil dokument, na katerega se nanaša zahteva, dejansko posredovan Ministrstvu za finance, vendar iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja, da je omenjeni dokument poslal ………….., saj dokument ni podpisan, temveč le poslan iz elektronskega naslova ................. Te okoliščine pa ne izkazujejo nujno, da je avtor pisma ravno …………, niti, da ga je organu dejansko posredovala omenjena oseba. Ne glede na to pa je organ ocenil, da je informacija, ki jo organ zahteva dovolj natančno opisana, da jo je mogoče določiti in zahtevo obravnavati kot popolno. Organ je vpogledal v dokument, ki je predmet zahteve in ugotovil, da dokument vsebuje osebne podatke, katere razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ citira 6. čl. ZVOP-1 in nadaljuje, da dokument, ki je predmet zahteve, vsebuje dovolj informacij o posameznikih, da jih je mogoče identificirati, tudi če organ ravna tako, da posreduje vlagatelju pismo, v katerih so imena fizičnih oseb prekrita. Informacije so namreč v dokumentu podane na način, da je mogoče posameznika identificirati, saj so te osebe opisane tako, da je njihova družbena identiteta določljiva brez nesorazmernega napora, s tem pa so posledično določljive fizične osebe kot take. Po oceni organa dokument, ki je predmet zahteve, nedvomno vsebuje osebne podatke več posameznikov, njihovo razkritje pa bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Tako delovanje organa ne bi bilo v skladu z ZVOP-1. V skladu z 9. čl. ZVOP-1 namreč lahko državni organi obdelujejo osebne podatke le na zakonski podlagi. Obdelovanje po zakonu pomeni tudi sporočanje, širjenje ali drugo dajanje osebnih podatkov na razpolago (3. točka 6. čl. ZVOP-1). Glede na to, da organ nima zakonskega pooblastila za obdelavo (tj. posredovanje) osebnih podatkov, ki so navedeni v dokumentu, ne more posredovati zahtevanega dokumenta, saj bi po zakonski dikciji to pomenilo razkritje osebnih podatkov. Organ zaključuje, da ob navedenem prosilka nima pravnega temelja zahtevati predmetni dokument. Organ še pojasni, da Vladi RS ni posredoval zahteve, da odloči o prevladujočem javnem interesu v tej zadevi, niti ni presodil, da je test javnega interesa potreben, saj se prosilka v zahtevi jasno sklicuje samo na svoj interes kot interes pravne osebe.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, je prosilka dne 08.05.2006 pri organu vložila pritožbo, s katero odločbo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi prosilka uvodoma povzame svojo zahtevo z dne 10.03.2006 in izpodbijano odločbo organa, za katero meni, da je napačna. Prosilka nadalje citira 2. in 5. čl. ZDIJZ-a, ter meni, da je organ ravnal v nasprotju z uzakonjenim namenom ZDIJZ, prav tako pa je tudi kršil temeljno načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Prosilka navaja, da iz dopisa z dne 08.04.2006, ki ga je predsednik nadzornega sveta Nove Kreditne banke Maribor d.d.(v nadaljevanju NKBM d.d.) ………… poslal odvetniku Damjanu Mihevcu kot pooblaščencu družbe Zrcalo d.o.o., izhaja, da je gospod ………… prejel od Ministrstva za finance RS skenirano kopijo pisma v elektronski obliki. Zato prosilka meni, da se organ v izpodbijani odločbi ne more sklicevati na varovanje osebnih podatkov drugih, ker ni varovalo osebnih podatkov oseb, navedenih v spornem pismu, ko ga je poslalo g. ……….. Zaradi navedenega mora tudi prosilki, ki je zaprosila za sporno pismo z obrazloženo pisno vlogo, omogočiti prost dostop do spornega pisma (ki ga je štelo za informacijo javnega značaja), pod enakimi pogoji kot gospodu ………….., ki očitno ministrstvu ni poslal pisne zahteve za sporno pismo. Prosilka v nadaljevanju opozarja na 7. čl. ZDIJZ in nadaljuje, da bi moral organ iz spornega pisma izločiti informacije, ki predstavljajo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, ter preostali del spornega pisma posredovati prosilki, ne pa, da je zahtevo v celoti zavrnilo. Ravnanje po 7. čl. ZDIJZ tudi ne bi predstavljalo nesorazmernega napora izven preprostega postopka (4. odst. 5. čl. ZDIJZ). Prosilka meni, da bi moral organ pri odločanju o zaprosilu prosilke upoštevati posledice, ki jih je povzročilo sporno pismo pravnim in fizičnim osebam, navedenim v tem pismu (na prvi strani spornega pisma, ki je bilo dne 14.02.2006 objavljeno v časopisu »Direkt«, so navedeni: pravna oseba Finea Holding d.o.o., njena takratna direktorja …………. in …………., družba Zrcalo d.o.o. itd.). V nadaljevanju prosilka po točkah navaja posledice, ki jih je sporno pismo povzročilo:
1. navedeni so Finea Holding d.o.o. in njena takratna direktorja ………….. in ……………., s hudimi obtožbami o njih, za katere prosilka zagotavlja, da so neresnične in žaljive,
2. časopis Direkt je dne 14.02.2006 na osnovi spornega pisma objavil na več straneh dolg članek o prosilki in njegovima takratnima direktorjema …………… in ………….,
3. objavi spornega pisma je v časopisu Direkt sledila serija člankov o prosilki oz. njenih takratnih direktorjih …………… in …………… ali v zvezi z njimi, ter s hudimi obtožbami o njih, za katere prosilka zagotavlja, da so neresnične in žaljive, npr.: 15.02.2006 (»Kovačič ima žlahtnika za odvetnika«), 16.02.2006 (»Lovke kešoborca ………..«), 17.02.2006 (odgovor novinarke Marjete Bogataj), 18.02.2006 (»Davljenje v Fineiinih lovkah«), 01.03.2006 (»Štok pred stečaji«), 07.03.2006 (»Poslovni pesjak Irene Lesjak…………«), 08.03.2006 (odgovor ………….., odgovor ………….), 10.03.2006 (»Štok ima kratke noge«),
4. časopis Direkt je objavo spornega pisma in članke, ki jih je vzpodbudilo sporno pismo, reklamiral po televiziji z bombastičnimi »špicami«,
5. nadzorni svet NKBM d.d. je na svoji 12. seji dne 01.03.2006 obravnaval: »… poslovne povezave s podjetjem Finea Holding in Zrcalo«, o čemer je objavil poročilo na spletnih straneh banke dne 03.03.2006. Prosilka meni, da za obravnavo »poslovnih povezav« NKBM d.d. in Finee Holding d.o.o. na seji nadzornega sveta NKBM d.d. ni bilo niti dejanske niti pravne podlage in da je do tega prišlo zaradi spornega pisma in neresničnih in žaljivih obtožb v tem pismu o prosilki in njenih takratnih direktorjih,
6. prosilki, …………….. in …………….je zaradi spornega pisma nastala poslovna in osebna škoda, ki je ni bilo mogoče odpraviti z objavo, zavrnitve vseh trditev v spornem pismu in člankih v časopisu Direkt, ampak bo to mogoče storiti le s postopki pred pristojnimi organi, predvsem sodišči.
Za sodni postopek zoper avtorja spornega pisma pa prosilka in takratna direktorja potrebujejo vse navedbe v spornem pismu, ki se nanašajo na njih, prav tako pa tudi podatke o avtorju oz. osebi, ki je sporno pismo poslal organu.
Prosilka nadalje navaja, da je bil organ dolžan preveriti, kdo mu je posredoval sporno pismo, saj mu je zelo enostaven in hiter postopek (pritisk na ustrezne tipke računalnika) omogočal preveritev vseh podatkov o pošiljatelju, vključno z natančnimi podatki o vseh posrednikih vse do podatkov o računalniku, s katerega je bilo posredovano sporno pismo. Prosilka meni, da je organ kot državni organ dolžan postopati na osnovi preverljivih informacij in da spornega pisma ne bi posredoval nadzornemu svetu NKBM d.d., če bi menilo, da gre za anonimko. Prosilka meni, da državni organ in pravna država ne smeta delovati po principu ovaduštva, predvsem pa ne anonimnega ovaduštva. Naš pravni red kot civiliziran pravni red sankcionira kaznivo dejanje krive ovadbe, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime in druga kazniva dejanja, prizadeti osebi pa daje tudi možnost uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka za povzročeno materialno in nematerialno škodo v okviru kazenskega ali posebnega civilnega postopka. Namen in posledica tega sankcioniranja mora biti, da ima prizadeta oseba možnost sprožiti postopek pred pristojnimi sodišči, če kdo stori na njeno škodo kaznivo dejanje ali ji povzroči materialno ali nematerialno škodo. Zato pa so državni organi dolžni prizadeti osebi posredovati podatke o osebi, zoper katero pravni red zagotavlja prizadeti fizični ali pravni osebi pravno varstvo. Prosilka meni, da mora državni organ s svojimi organi delovati v korist državljanov tako, da zagotavlja pravno varstvo in satisfakcijo osebam, ki jim znani ovaditelji oz. informatorji povzročijo škodo, ter da ne sme postopati na osnovi anonimnih ovaduhov, saj je v nasprotju s temeljnimi načeli pravne države, da bi ščitila storilce kaznivih dejanj krivih ovadb in drugih kaznivih dejanj oz. povzročitelje materialne in nematerialne škode. Prosilka zaključuje, da so na osnovi navedenega podani vsi pritožbeni razlogi, da je organ nepopolno in zmotno ugotovil dejansko stanje zadeve, kršil določila postopka in zmotno uporabil pravo, ter hkrati tudi kršil evropske direktive v ZDIJZ. Prosilka prilaga dokaze in predlaga, da organ izda novo odločbo, s katero naj izpodbijano odločbo odpravi in prosilki pošlje sporno pismo brez informacij, ki jih je potrebno izločiti po zakonu o varstvu osebnih podatkov ter podatke o računalniku, s katerega je bilo organu poslano sporno pismo. Če pa ne bo samo spreminjalo izpodbijane odločbe, naj pritožbo odstopi pristojnemu organu, ki naj pritožbi ugodi tako, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da organu naloži, da mora prosilki posredovati sporno pismo s podatki o pošiljatelju in podatki o računalniku, s katerega je bilo sporno pismo poslano organu. Podrejeno pa organu naloži, da
mora prosilki posredovati sporno pismo, iz katerega naj izloči osebne podatke, ki jih je potrebno izločiti po ZVOP-1, razen o prosilki in njenih zakonitih zastopnikih …………… in …………….. Posredujejo naj tudi podatke o pošiljatelju spornega pisma in podatke o računalniku, s katerega je bilo sporno pismo poslano organu.
Organ je prosilkino pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj s celotnim spisom, z dopisom z dne 23.05.2006, št. 403-5/2006/6, na podlagi 1. odstavka 245. čl ZPP, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je organ z izpodbijano odločbo odločil o zahtevi prosilke z dne 10.03.2006, zato je pritožba prosilke zoper odločbo organa dovoljena samo v tem delu. Prosilka je namreč v pritožbi svojo zahtevo razširila tako, da je od organa zahtevala še podatek o računalniku, s katerega je bilo organu poslano sporno pismo, od pritožbenega organa pa poleg tega še podatke o pošiljatelju.
Ker je Pooblaščenec pritožbeni organ, pritožba pa je dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo, saj s pritožbo zahteve ni mogoče razširjati, je Pooblaščenec izpodbijano odločbo lahko preizkusil le glede informacije, ki jo je prosilka zahtevala s pisno zahtevo, posredovano dne 10.03.2006, in glede katere ji je bil dostop zavrnjen.
Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje in odločitve v tej zadevi zahteva prosilke, s katero zahteva fotokopijo celotnega pisma ………… z dne 02.02.2006, ki naj bi ga …………….poslal na Ministrstvo za finance oz. ministru za finance dr. Andreju Bajuku.
1. Irelevantnost izkazovanja pravnega interesa pri pridobivanju informacij javnega značaja
Ker prosilka svojo pritožbo utemeljuje na izpostavljanju dejstva, da ima pravni interes za zahtevani dokument, ker so v njem navedene neresnice in žalitve, ki ji lahko povzročijo škodo, Pooblaščenec najprej pojasnjuje irelevantnost izkazovanja pravnega interesa v pravu dostopa do informacij javnega značaja. Pooblaščenec opozarja, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ), kar pomeni, da je smisel in pomen ZDIJZ-a prav v njegovi širini in prostem dostopu prav vseh prosilcev do vseh informacij javnega značaja, brez izkazovanja pravnega interesa ali razkrivanja namena pridobitve informacije. Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status, položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilkin namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njene pritožbe ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilki. Prosilkin interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni, zato prosilki ni bilo potrebno navajati razlogov, zakaj zahtevani dokument potrebuje, saj je povsem irelevantno, kdo in za kakšen namen od pristojnega organa zahteva določeno informacijo.
2. Pojem informacije javnega značaja in delovno področje organa
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Pooblaščenec poudarja, da je po ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Možno je tudi, da organ informacije ne izdela sam, ampak v sodelovanju s kakšnim drugim organom. Končno ni nujno niti, da je organ, ki je zavezanec po ZDIJZ, sploh kakorkoli sodeloval pri nastanku določene informacije, ampak zadostuje, da je informacijo pridobil od drugih oseb. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149). Pomembno je torej, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec v obravnavanem primeru najprej ugotavljal, ali so pri zahtevani informaciji izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po 1. odst. 4. čl. ZDIJZ oziroma, ali informacija izvira iz delovnega področja organa.
Delovno področje organa med drugim opredeljuje 29 čl. Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05- uradno prečiščeno besedilo-UPB4, v nadaljevanju ZDU-1), ki določa, da Ministrstvo za finance opravlja naloge na področjih zakladništva, javnega računovodstva, proračuna, javnih naročil, davčnega in carinskega sistema, javnofinančnih prihodkov in finančnega sistema, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, prirejanja iger na srečo, državnih pomoči ter makroekonomskih analiz in napovedi. Širše oziroma celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami.
Zahtevani dokument je organ pridobil v okviru izvajanja nalog iz 29. čl. ZDU-1, v katerega sodi tudi področje finančnih sistemov. Obenem sta podana tudi ostala dva kriterija za informacijo javnega značaja, saj se zahtevani dokument nahaja v obliki dokumenta, s katerim organ razpolaga.
3. Izjeme po 3. točki 1. odstavku 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se v izpodbijani odločbi opira na izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
V 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ je opredeljena izjema, ki se nanaša na osebne podatke in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju ZVOP-1). S tem je kot zakonit odmik od načela prostega dostopa priznana izjema, ki kot legitimen priznava interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Izjemo od načela prostega dostopa torej predstavljajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.
ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo z 38. členom Ustave Republike Slovenije (UL RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04, v nadaljevanju ustava) zagotovljenega varstva osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Namen ZVOP-1 je prav v preprečevanju neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je vpogledal v dokument, ki je predmet zahteve, to je v celotno pismo ……………..z dne 02.02.2006, ki ga je ……………poslal na Ministrstvo za finance oz. ministru za finance dr. Andreju Bajuku in ugotovil, da vsebuje številne osebne podatke. Gre za različna imena in priimke posameznikov, ki so omenjeni v povezavi z različnimi pravnimi osebami, kar pomeni, da jih je mogoče enostavno, brez velikega napora, identificirati oz. določiti, zato njihovo razkritje ni dopustno, saj bi pomenilo kršitev določil ZVOP-1.
Na tem mestu je potrebno opozoriti na 1. odst. 8. člena ZVOP-1, ki določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V 2. odst. pa 8. člen določa, da mora biti namen obdelave določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Nadalje pa se v skladu s 1. odst. 9. čl. ZVOP-1 v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, lahko obdelujejo osebni podatki, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Pooblaščenec pa bi posebej opozoril, da se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki na podlagi osebne privolitve posameznika samo takrat, kadar je tako določeno z zakonom. Ne glede na navedeno pa se v javnem sektorju lahko izjemoma obdelujejo (samo) tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se ti osebni podatki nanašajo
Med obdelovanje osebnih podatkov, glede na določilo 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP-1 sodi kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).
Organ je obravnavani dokument z vsebovanimi osebnimi podatki prejel v obravnavo, saj je v skladu s 5. čl. ZDU uprava, kamor sodi tudi organ kot eden izmed izvrševalcev nalog uprave, dolžna omogočiti strankam posredovanja pripomb in kritik, glede svojega dela, ter jih obravnavati in nanje odgovarjati. Kot je bilo že navedeno zgoraj, je eno izmed delovnih področij oz. prednostnih nalog organa tudi finančno področje, za katerega si bo organ prizadeval, da bo vzpostavil finančni sistem, ki bo primerljiv s tistim v EU. Tako je na spletni strani organa, v okviru predstavitve navedeno, da je v procesu prestrukturiranja finančnega sektorja med prednostnimi nalogami organa dokončanje lastninskega preoblikovanja zavarovalnic in pooblaščenih investicijskih družb. Cilj je tudi oblikovanje univerzalnih finančnih institucij za večjo konkurenčnost na domačem finančnem trgu ter njihovo dostopnost v celotni Sloveniji. Pri tem bodo dali poseben poudarek tudi razvoju finančnih instrumentov ter odpravljanju ključnih razlogov za finančno nedisciplino.
Organ je torej na podlagi 5. čl. ZDU-1 pristojen, da obravnava tudi tako pridobljene osebne podatke, vendar pa nima nobene zakonske podlage, da bi omogočil obdelavo osebnih podatkov v smislu 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP-1 (npr. sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago), razen v primeru, kadar so izpolnjeni pogoji po določbah ZDIJZ (da je izkazan javni interes v smislu 2. odst. 6. čl. ZDIJZ, oziroma, da gre za primere, ki jih določa 3. odst. 6. čl. ZDIJZ). 6. čl. ZDU-1 sicer določa, da je uprava (beri organ, pripomba Pooblaščenca) dolžna zagotavljati javnost svojega dela, vendar pa mora upoštevati omejitve, ki izhajajo iz predpisov, ki urejajo varovanje osebnih in tajnih podatkov.
Na podlagi navedenega, Pooblaščenec ugotavlja, da zgoraj navedeno pismo vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
4. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilki omogočiti delni dostop da zahtevanega dokumenta.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. čl. ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilko z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano, se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Implementacija delnega dostopa pa ne predstavlja samo tehničnih problemov ločevanja dostopnih od zavarovanih podatkov, ampak tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ko bi bili dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za upravičenca (primer Olli Mattila v. Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12.7.2001, ECR II-226).
Delni dostop je torej potrebno omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.
Pooblaščenec po pregledu zahtevanega dokumenta ugotavlja, da gre v obravnavanem dokumentu za tolikšno vsebnost in koncentracijo podatkov, ki predstavljajo izjemo po 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ, da instituta delnega dostopa v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Delni dostop je torej nedopusten zaradi ogrozitve zaupnosti varovanih informacij, obenem pa zaradi popolne izgube vrednosti tudi ne bi bil smiseln za prosilko.
Glede na vse navedeno je Pooblaščenec presodil, da je potrebno zahtevani dokument šteti kot izjemo v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka