Prosilec zoper Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Datum: 28.06.06
Šifra: 021-50/2006/7

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2003 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, ZInfP), o pritožbi ………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 66303-9/2006-02 z dne 03.04.2006, na podlagi 4. odstavka 27. člena ZDIJZ ter 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), izdaja naslednjo

O D L O Č B O:


1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku treh dni od pravnomočnosti te odločbe omogočiti vpogled v podatke o tem, kdaj in v kakšni višini je, v obdobju od leta 1998 do leta 2006 ……., prejela denarno socialno pomoč, ki so razvidni iz izpisa iz računalniške baze MDDSZ IS-CSP DP_Denarna_pomoč, Obračuni in poračuni.

O B R A Z L O Ž I T E V:


Prosilec je dne 20.03.2006 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer kdaj in v kolikšni višini je ……………., rojena ……., stanujoča ………….., med letom 1998 in 2006, prejemala denarno socialno pomoč. 

Prosilec je navedel, da se želi z informacijo seznaniti z vpogledom pri organu.
Organ je na zahtevo prosilca odgovoril z elektronskim sporočilom z dne 21.03.2006, v katerem navaja, da je informacija javnega značaja vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v fizični obliki (4. člen ZDIJZ). Organ ugotavlja, da je skladno z navedenim obdobje prejemanja socialne pomoči potrebno okvalificirati kot informacijo javnega značaja, vendar pa je v tem primeru potrebno uporabiti izjemo iz 3. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrniti iz razloga varstva osebnih podatkov.

Na zavrnilni odgovor organa je prosilec dne 21.03.2006 odgovoril z elektronsko pošto, v kateri navaja, da se je glede dostopa do zahtevane informacije pozanimal pri Pooblaščencu, ki je v podobnem primeru že odločal. Prosilec je organu predlagal, da se seznani z odločbo Pooblaščenca v zadevi »Cimos d.d. zoper Center za socialno delo« in ga potem o zahtevi še enkrat obvesti.

Organ je dne 03.04.2006 izdal odločbo št. 66303-9/2006-02, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil.
V osocialno varstvene dejavnosti, določene z zakonom, za načrtovanje politike socialnega varstva, spremljaje stanja ter za znanstveno raziskovalne in statistične namene, na področju socialnega varstva vbrazložitvi organ med drugim navaja, da se zahtevek prosilca nanaša na prejemanje denarne socialne pomoči za ……………., kar predstavlja informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa. Organ namreč spada med državne organe in je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Kot takega ga določa katalog zavezancev Ministrstva za javno upravo pod zaporedno številko 16-1. Zahtevana informacija se nahaja v elektronski zbirki podatkov, katere upravljavec je organ. Tako organ ugotavlja, da zahtevana informacija je informacija javnega značaja. 5. člen ZDIJZ določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam (prosilcem). Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis. Organ se sklicuje na 110. člen Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo, 69/05 – odl.US in 21/06 – odl.US), ki določa, da se za potrebe izvajanja vodijo zbirke podatkov, ki zajemajo celotni nacionalni sistem socialnega varstva, med katerimi so tudi zbirke podatkov denarnih socialnih pomoči. Organ podatke o prejemnikih vodi v obliki informacijske baze, ki je v elektronski obliki in do katere imajo dostop le pooblaščene osebe. 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Po mnenju organa je s tem, kot zakoniti odmik od načela prostega dostopa, priznana izjema, ki kot legitimnega priznava interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Izjemo od načela prostega dostopa torej predstavljajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. 109. člen Zakona o socialnem varstvu določa, da se za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov, ter za varstvo informacijske zasebnosti posameznika, uporabljajo določbe ZVOP, če s tem zakonom za posamezne primere ni določeno drugače. Osebni podatek je glede na določilo 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP ne varuje na splošno osebnih podatkov, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. ZVOP predstavlja konkretizacijo z 38. členom Ustave RS zagotovljenega varstva osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Po določilu 8. in 9. člena ZVOP se smejo osebni podatki obdelovati samo v primerih in za namene, določene z zakonom ali na podlagi pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo. Ne glede na navedeno pa se v javnem sektorju lahko izjemoma obdelujejo (samo) tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog in obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se ti osebni podatki nanašajo. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05) v poglavju o vrstah informacij javnega značaja, ki se posredujejo v svetovni splet, v peti točki 12. člena določa, da mora organ v splet posredovati tudi podatke o višini in prejemnikih subvencij, posojil in drugih podobnih oblik pomoči iz javnih sredstev, razen izplačil posameznikom na področjih štipendiranja, zaposlovanja, družine, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter socialnih pomoči. Organ meni, da je ena izmed izjem tudi posredovanje podatkov o izplačilih denarnih socialnih pomoči, saj je iz navedenega razvidno, da je zakonodajalec podatke s področja socialnih zadev želel zaščititi močneje. Organ še dodaja, da prosilec zahteva podatke o prejemanju denarne socialne pomoči, in sicer njeno višino in obdobje prejemanja za konkretno osebo, ki se na podlagi ZVOP štejejo za osebne podatke, saj se nanašajo na določenega posameznika, konkretneje na ..., katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, saj bi s tem posegli v zasebnost ……………...

Zaradi vsega navedenega je organ, na podlagi 26. člena ZDIJZ, ugotovil, da podatki, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo izjemo po 6. členu tega zakona, zahteva za dostop pa se zavrne.

Na zavrnilno odločbo je prosilec dne 14.04.2006 na organ vložil pritožbo, v kateri navaja, da se pritožuje zaradi molka organa in na zavrnilno odločbo št. 66303-9/2006-02. Iz pritožbe prosilca izhaja, da se le – ta pritožuje, ker mu je organ izdal negativno določbo, čeprav ga je prosilec opozoril, da je Pooblaščenec v identični zadevi (Cimos d.d. zoper Center za socialno delo Izola z dne 30.08.2005) že izdal pozitivno odločbo. Dodaja še, da pričakuje, da Pooblaščenec v identičnih primerih ne bo odločal različno. Ker po mnenju prosilca prihaja do velikega časovnega zamika, obenem podaja še dva nova zahtevka, in sicer zahteva informacijo o prejemkih za navedeno osebo do dneva pozitivno izdane odločbe in podatke zahteva v obliki fotokopij (prej je zahteval vpogled – op. Pooblaščenca).

Pooblaščenec je dne, 12.06.2006 od organa prejel v obravnavo pritožbo prosilca.

Ker organ v skladu z 2. odstavkom 245. člena ZUP ni priložil vseh dokumentov, ki so predmet zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom dne 15.06.2006 pozval, naj mu nemudoma dostavi dokumente, v katerih se nahajajo zahtevani podatki o tem, kdaj in v kolikšni višini je …………., rojena ………….., stanujoča ………………, med letom 1998 in 2006, prejemala socialno pomoč. Dne 23.06.2006 je organ Pooblaščencu dostavil manjkajoče dokumente in sicer izpis iz informatizirane elektronske baze podatkov  izplačil denarne socialne pomoči za …………….

Pritožba je  utemeljena.

1. Razširitev pritožbenega zahtevka
Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec razširil pritožbeni zahtevek s tem, da je zahteval fotokopije dokumentov in podatke o prejemkih za navedeno osebo do dneva pozitivno izdane odločbe.

Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je organ z izpodbijano odločbo odločil o zahtevi prosilca z dne 20.03.2006, zato je pritožba prosilca zoper odločbo organa dovoljena samo v tem delu. Prosilec je v pritožbi zahteval druge, dodatne informacije in ne le tistih, ki jih je postavil v prvotni zahtevi z dne 20.03.2006. Ker je Pooblaščenec pritožbeni organ, lahko izpodbijano odločbo preizkusi le glede informacij, ki jih je prosilec zahteval s pisno zahtevo z dne 20.3.2006 in glede katerih mu je bil dostop zavrnjen. Pritožba je dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo, za odločanje o novih zahtevah pa je pristojen prvostopenjski  organ. Na tem mestu pa velja opomniti, da je prosilec sam navedel, da podaja dva nova zahtevka, pri čemer iz njune vsebine ni jasno razvidno, v čem se razlikujeta od obravnavane zahteve oziroma pritožbe in sta zaradi tega je pritožba v tem delu nerazumljiva.

2. Obstoj informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) državni organi.

Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa (da torej zanje ne velja omenjena pravna domneva).

Pooblaščenec ugotavlja, da  v konkretnem primeru ni sporno, da so izpolnjeni vsi trije kriteriji za obstoj informacije javnega značaja. Že organ sam v svoji zavrnilni odločbi navaja, da gre za informacijo, ki izvira iz njegovega delovnega področja, da z informacijo razpolaga in da se le - ta nahaja v obliki informacijske baze, ki je v elektronski obliki in do katere imajo dostop le pooblaščene osebe.

3. Izjeme od prostega dostopa
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon ali drug, hierarhično enak in kasnejši zakon ali višji pravni akt. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ.

Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa.

3.1 Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da gre za izjemo od prostega dostopa v primeru podatka, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Organ je v konkretnem primeru svojo zavrnilno odločbo oprl na  navedeno izjemo, saj naj bi zahtevani podatki predstavljali osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov,  v skladu z ZVOP-1 (UL RS, št. 86/2004, v nadaljevanju ZVOP-1).

Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Kot je ugotovil že organ v svoji zavrnilni odločbi, je namen ZVOP-1 preprečevanje posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).  ZVOP-1 osebnih podatkov ne varuje na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.

Prosilec zahteva podatke o višini izplačanih denarnih socialnih pomoči za konkretno osebo.

Pri socialni denarni pomoči gre za obliko državne pomoči, ki izvira iz varstvene naloge države, da preprečuje in rešuje socialno problematiko prebivalstva.

Načelo socialne države je ustavno načelo, zapisano v 2. členu Ustave RS, ki predstavlja temelj in izhodišče za vse socialne človekove pravice. Nadalje 50. člen Ustave RS določa, da imajo državljani, pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Pravica do socialne varnosti, ki naj zagotavlja dostojno življenje, je tesno povezana s pravico do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS in s pravico do varstva človekove osebnosti, ki je vsebovana v 35. členu Ustave RS. Posamezniku, ki se je iz različnih okoliščin znašel v neugodnem socialnem položaju, naj se torej z aktivnim delovanjem države, kjer je to potrebno, zagotovijo možnosti za dostojno življenje in za svoboden razvoj osebnosti. Že iz same narave te ustavne pravice izhaja potreba po njenem zakonskem urejanju, v 1. odstavku 50. člena Ustave RS pa je to tudi izrecno določeno. Zakon je tisti, ki jo bo vsebinsko napolnil in določil način njenega uresničevanja. Vprašanje pa je, kakšna je lahko oziroma mora biti zakonska izpeljava te pravice. V večini zadev s področja socialne varnosti se Ustavno sodišče zahtevnemu vprašanju določanja ustavnopravnega jedra pravice do socialne varnosti izogne z ugotovitvijo, da vsebina te pravice ni določena z Ustavo…(npr. OdlUS IV, 108). Bistven je torej cilj, namen, ki je v zagotovitvi socialne varnosti; kako, na kakšen način bo ta cilj dosežen, pa je v veliki meri prepuščeno zakonodajalcu…(več: Komentar Ustave Republike Slovenije, urednik L. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, str. 519- 522 in nasl.).

Vsebina pravice do socialne varnosti je med drugim določena z Zakonom o socialnem varstvu (Uradni list RS št. 54/1992 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSV), ki v 3. členu opredeljuje tudi pravico do denarne socialne pomoči. Ta je namenjena odpravi socialne stiske posameznikov, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti sami, zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati. Urejena je v III. Poglavju ZSV, ki med drugim ureja višino, postopek dodeljevanja in izplačevanja socialne pomoči in postopek ugotavljanja (morebitno) neupravičeno prejete pomoči. Postopek za dodelitev denarne socialne pomoči se začne na pobudo vlagatelja, o upravičenosti pa odloča center za socialno delo. Upravičenec mora pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči izpolnjevati ves čas prejemanja denarne socialne pomoči, pri čemer je centru za socialno delo dolžan sporočiti vse dohodke in prejemke, prejete v času od vložitve vloge do poteka obdobja, za katerega mu je bila denarna socialna pomoč dodeljena, in dejstva in okoliščine oziroma vse spremembe, ki vplivajo na pravico do denarne socialne pomoči, njeno višino in obdobje prejemanja. 41. člen ZSV obenem določa, da se pomoč, ki jo je upravičenec prejel z lažnim prikazovanjem ali zamolčanjem podatkov ob vložitvi vloge ali po preteku roka iz 37. člena tega zakona, šteje za neupravičeno prejeto denarno socialno pomoč, ki jo je upravičenec dolžan vrniti.

Pooblaščenec ugotavlja da, upoštevaje definicijo osebnega podatka iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1, zahtevana informacija predstavlja osebni podatek, obenem pa ne gre za varovan osebni podatek.

Z namenom zagotovitve načel transparentnosti in nadzora nad porabo javnih sredstev je zakonodajalec vsakomur, ki iz katerihkoli razlogov prejema javna sredstva, v tem delu zmanjšal krog varovane zasebnosti. Zagotovitev nadzora javnosti je v konkretnem primeru ključnega pomena. Javnosti mora biti dana možnost nadzorovanja tako nad pravilnostjo samega postopka dodeljevanja socialne pomoči, kot tudi nad upravičenostjo konkretnega subjekta do teh sredstev. Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit. 'Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.' (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72).

Podatki, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. ZSV v 98. členu določa, da se iz proračuna Republike Slovenije med drugim financirajo tudi denarne socialne pomoči. Iz postopka dodeljevanja denarne socialne pomoči, ugotavljanja upravičenosti in določb o neupravičeni denarni pomoči, izhaja, da je zakonodajalec denarno socialno pomoč uredil podobno kot druge državne pomoči. Analogno javnosti podatkov, ki predstavljajo porabo javnih sredstev po 3. odstavku 53. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 79/99 z novelami, v nadaljevanju ZJF), je urejena tudi javnost porabe na področju socialnih prejemkov. V obeh primerih  gre za podatke o porabi javnih sredstev, ki so javni na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ.

3. odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da se, ne glede na določbe prvega odstavka tega člena (tudi, če gre za osebne podatke, ki so varovani po ZVOP-1), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Iz navedene določbe izhaja, da so kljub obstoju izjem, kot so varovani osebni podatki, poslovna skrivnost,, dokumenta v izdelavi…, ti podatki prosto dostopni, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ta določba pomeni izjemo nad izjemami, določenimi v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, in predstavlja širitev kroga prosto dostopnih informacij oziroma relativizira nekatere izjeme od prostega dostopa. Pomembno je, da ta določba izključuje vsakršen test tehtanja, saj je absolutne narave. Sama določba tudi ne predvideva izvedbe škodnega testa oziroma tehtanja med prednostmi, ki jih prinese razkritje, in škodo, ki jo povzroči razkritje, temveč zapoveduje prost dostop do informacij, če gre za porabo javnih sredstev. V tem primeru torej organ ne sme tehtati med razkritjem in zavarovanjem informacije, temveč mora dostop do informacije vedno omogočiti.

V zvezi s sklicevanjem organa na Uredbo o posredovanju in ponovno uporabo informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05 – v nadaljevanju uredba), ki ga ne zavezuje k posredovanju podatkov o izplačilih socialnih pomoči posameznikom v svetovni splet, je potrebno ugotoviti, da je uredba  podzakonski akt, ki ga je Vlada RS sprejela na podlagi ZDIJZ. Upoštevaje načelo hierarhije pravnih aktov, ki je določeno v 153. členu Ustave RS, morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in z zakoni. V skladu z navedenim se organ pri zavrnitvi ne more sklicevati na izjeme iz uredbe, če – le te v ZDIJZ niso določene.

Obenem pa Pooblaščenec ugotavlja, da obveznost organa, da v svetovni splet posreduje informacije javnega značaja, izhaja iz 10. člena ZDIJZ, ki določa, katere informacije je vsak organ dolžan posredovati v  svetovni splet. Navedeno pa ne pomeni, da informacije, ki so iz tega izvzete, niso javnosti dostopne. Omejitev, ki jo glede podatkov o izplačilih socialnih pomoči posameznikom določa uredba, se nanaša le na obvezno posredovanje teh podatkov v svetovni splet, ne pa na njihovo dostopnost.

Organ je Pooblaščencu dne, 23.06.2006 dostavil izpis iz informatizirane elektronske baze podatkov  izplačil denarne socialne pomoči za ………….. Izpis iz računalniške baze MDDSZ IS-CSP DP_Denarna_pomoč, Obračuni in poračuni (v nadaljevanju izpis), vsebuje naslednje postavke:
- Mapa ID,
- Spis,
- Vlagatelj (………………),
- Datum izplačila,
- Za mesec,
- Vrsta (DSP – Denarna socialna pomoč),
- Znesek,
- Najemnina,
- Obdelava (šifra),
- Uporabnik.

Organ je Pooblaščencu dne 26.6.2006 posredoval tudi odločbe za obdobje od leta 1998 do marca 2006, iz katerega izhaja upravičenost do prejema denarne socialne pomoči ter tudi znesek. Ker pa prosilec zahteva podatke o prejeti denarni socialni pomoči, se zahtevani podatki v celoti nahajajo v izpisu iz računalniške baze in zato Pooblaščencu o prejetih odločbah ni bilo potrebno odločiti. Prosilec namreč ni izrecno zahteval odločb, s katerim se podeli pravica do prejema denarne socialne pomoči in zato ni upravičen do dvojnih oziroma istih podatkov dvakrat (odločbe in izpis iz računalniške baze).

Po pregledu izpisa je Pooblaščenec ugotovil, da ta ne vsebuje podatkov, ki bi predstavljali izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ prosilcu dolžan v celoti zagotoviti vpogled v  podatke, ki so razvidni iz izpisa.

Ker je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan zagotoviti vpogled v elektronsko bazo podatkov, kjer se nahajajo zahtevane informacije javnega značaja v roku 3 dni od pravnomočnosti te odločbe. Pravnomočnost bo nastopila v skladu s 1. odstavkom 225. člena ZUP takrat, ko se ta odločba več ne bo mogla izpodbijati v upravnem sporu (rok za vložitev tožbe v upravnem sporu pa je 30 dni).

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka