Prosilec zoper Mestna občina Ljubljana, ČS Jarše
+ -Številka: 021-47/2006/2
Kategorije: Osebni podatek
Datum: 19.06.06
Šifra: 021-47/2006/2
Informacijski pooblaščenec, po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (UL RS št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 24/03, 61/2005, 113/05, 109/05 in 28/06, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS št. 80/99, 70/00 in 52/02, 73/04 in 119/2005, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………….(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo šifra 090-2/2006-1-14208, z dne 09.05.2006, Mestne občine Ljubljana, Četrtna skupnost Jarše, Kvedrova 32, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 19.04.2006 naslovil na organ zahtevo, da mu pošljejo fotokopijo oz. omogočijo vpogled v peticijo in seznam podpisanih občanov naselja Obrij v zadevi »Vožnja tovornjakov na področju Obrij«.
Organ je dne 09.05.2006 izdal odločbo šifra 090-2/2006-1-14208, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. Prosilcu je posredoval fotokopijo dopisa – pobuda stanovalcev Obrij v zadevi »Vožnja tovornjakov na področju Obrij« z dne 22.05.2005 s priloženimi kopijami fotografij, brez seznama stanovalcev Obrij, ki so podpisali soglasje k pobudi.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma pojasnil, da organ v skladu s tretjo alinejo 1. odstavka 59. čl. Statuta Mestne občine Ljubljana (UL RS, št. 26/01 in 28/01) obravnava in sprejema predloge občanov in drugih, ki se nanašajo na območje četrtne skupnosti ter jih posreduje pristojnim v reševanje. Organ je pisni predlog oziroma peticijo v zadevi »Vožnja tovornjakov na področju Obrij« prejel 23.05.2005 in sprejel sklep št. 3/18, s katerim je dne 25.05.2005 predlog posredoval Oddelku za gospodarske javne službe in promet Mestne uprave Mestne občine Ljubljana ter Policijski postaji Moste s predlogi za postavitev ustrezne prometne signalizacije v naselju Obrije. Pristojni oddelek Mestne uprave Mestne občine Ljubljana je po strokovni preučitvi predlogov stanovalcev in sveta četrtne skupnosti pristopil k postavitvi prometne signalizacije. Organ nadaljuje, da zahtevani dokument izpolnjuje vse tri osnovne kriterije, po katerih je opredeljena informacija javnega značaja v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga in se nahaja v materializirani obliki. V skladu s 3. točko 1. odst. 6. čl. ZDIJZ lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, ko gre za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ opozarja še na 7. čl. ZDIJZ, na podlagi katerega lahko organ iz dokumenta izloči del informacije, ki se nanaša na podatke iz 6. čl. ZDIJZ. Organ je prosilcu omogočil delni dostop do dokumenta in sicer mu je posredoval fotokopijo dopisa – pobude stanovalcev Obrij v zadevi »Vožnja tovornjakov na področju Obrij« z dne 22.05.2005 s priloženimi fotokopijami fotografij, ni mu pa posredoval seznama stanovalcev Obrij, ki so podpisali soglasje k pobudi. Organ pojasni, da gre za osebne podatke (ime in priimek, naslov, lastnoročni podpis), ki v skladu s 3. točko 1. odst. 6. čl. ZDIJZ predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Gre namreč za osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Osebni podatek je po določilu Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/2004, 113/2005, v nadaljevanju ZVOP-1), katerikoli podatek, ki kaže na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika, ne glede na obliko v kateri je izražen. Organ zaključuje, da njegova odločitev, da prosilec ni upravičen do dela zahtevanega dokumenta, ki vsebuje osebne podatke, temelji na 4. čl. ZVOP-1 in na 16. točki obrazložitve Odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-217/02-34 z dne 17.02.2005 (UL RS, št. 24/05), ki je odločilo, da ko je namen zbiranja podpisov dosežen, osebni podatki podpisnikov niso več relevantni in morajo biti varovani v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 24.05.2006 pri organu vložil pritožbo, v kateri navaja, da je prejel odločbo, s katero je organ njegovi zahtevi delno ugodil in mu poslal fotokopijo dopisa – pobude stanovalcev Obrij v zadevi »Vožnja tovornjakov na področju Obrij« s priloženimi kopijami fotografij, zaradi varstva osebnih podatkov pa mu niso posredovali seznama stanovalcev Obrij, ki so podpisali soglasje k pobudi. Nadalje opozarja, da je po zakonu o upravnem poslovanju glavna pisarna oz. pooblaščeni delavec, ki mora imeti narejen tudi izpit iz upravnega poslovanja, dolžan evidentirati vsak vhodni dokument, kar je storil tudi pooblaščenec organa. S tem je prosilcu omogočil, da je lahko iz dopisa razbral, da je pošiljatelj ………… k dopisu priložil samo 10 fotografij in ne tudi seznama stanovalcev Obrij s podpisi. Na fotografijah je jasno razvidna registrska številka tovornega vozila, pa organa to ni nič motilo in je fotografijo poslal na vpogled brez prikrite registrske številke. Prosilec nadalje opozarja še na eno napako organa in sicer, da je v dopisu št. 371-5/2005-15-15-14208 z dne 03.04.2006 navedeno, da so občani k peticiji poslali 11 fotografij n sprašuje, koliko fotografij so torej prejeli. Prosilec zaključuje, da pričakuje odgovor in obrazložitev, zakaj organ varuje osebne podatke krajanov, ko pa je jasno, da peticija s podpisi sploh ne obstaja in da za vsem tem stoji samo ena oseba, katero sedaj, ko sama nič več ne oddaja prostorov in k njej več ne vozijo težki tovornjaki, prav ta vožnja tako zelo moti. Ob tem še dodaja oz. sprašuje, ali so razpoke na njegovi hiši res nastale zaradi vožnje tujih tovornjakov ali ne tistih, ki so vozili k njemu? Pred leti so krajani sami morali zbirati denar za asfaltiranje Kopne ceste, saj takratna krajevna skupnost ni uspela niti imela namena zagotoviti sredstev. Tudi ko so prosili, da naj se postavi kabelska televizija, to ni bilo mogoče ni bilo interesa, tako da so sami postavljali satelitske antene. Sedaj, kose oglasi ena sama oseba, že čez dva dni organ skliče sejo, sprejme sklepe in posreduje predlog pristojnim službam. Prosilec na koncu sprašuje tudi, ali organ res dela za krajane ali za krajana.
Organ je prosilčevo pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj s prilogami, z dopisom z dne 29.05.2006, št. 090-2/2006-3-14208, na podlagi 1. odstavka 245. čl ZPP, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je organ z izpodbijano odločbo odločil o zahtevi prosilca, posredovani dne 19.04.2006, zato je pritožba prosilca zoper odločbo organa dovoljena samo v tem delu. Prosilec je namreč v pritožbi svojo zahtevo razširil tako, da je postavljal različna vprašanja, ki niso zajeta v njegovi zahtevi z dne 19.04.2006.
Ker je Pooblaščenec pritožbeni organ, pritožba pa je dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo, saj s pritožbo zahteve ni mogoče razširjati, je Pooblaščenec izpodbijano odločbo lahko preizkusil le glede informacij, ki jih je prosilec zahteval s pisno zahtevo posredovano dne 19.04.2006 in glede katerih mu je bil dostop zavrnjen.
Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje in odločitve v tej zadevi zahteva prosilca, s katero zahteva seznam podpisanih občanov naselja Obrij v zadevi »Vožnja tovornjakov na področju Obrij« z dne 22.05.2005.
1. Pojem in obstoj informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odst. 39. čl. Ustave RS (UL RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odst. 4. čl. ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena z tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področje organa (informacije je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu sam, v sodelovanju z drugim organom ali jo pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. čl. ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija Urške Prepeluh, Pravica do dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, organu tudi ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. To pomeni, da lahko organ zahtevo v primeru, če z dokumentom ne razpolaga, enostavno zavrne, ker dokumenta nima in se mu zato ni potrebno sklicevati na obstoj izjem.
Nadalje iz opredelitve informacije javnega značaja, določene v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, še izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza.
Pooblaščenec je vpogledal v celotno dokumentacijo in ugotovil, da ni nobenega dvoma, da organ z zahtevanim dokumentom, ki je predmet pritožbe, to je s seznamom stanovalcev Obrij, ki so podpisali soglasje k pobudi, razpolaga. Tudi organ je v izpodbijani odločbi izrecno navedel, da zahtevani dokument izpolnjuje vse tri osnovne kriterije, po katerih je opredeljena informacija javnega značaja v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Na podlagi navedenega je očitek prosilca v pritožbi, da peticija s podpisi sploh ne obstaja, povsem neutemeljen. Ker je prosilec opozarjal zlasti na postopek evidentiranja vhodnih dokumentov glede priloženih prilog k dopisu, Pooblaščenec pojasnjuje, da se seznam stanovalcev Obrij, ki so podpisali soglasje k pobudi, nahaja v istem dokumentu kot sama pobuda oz. v dopisu z dne 22.05.2005. To pomeni, da se podpisi nadaljujejo pod datumom in kraju dopisa in še na naslednjem listu, zato takšen seznam ne predstavlja priloge in se kot tak tudi ni mogel evidentirati.
2. Načelo prostega dostopa po ZDIJZ
Pooblaščenec opozarja, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prav tako je povsem irelevantno tudi, kakšen je prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni.
3. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se v izpodbijani odločbi glede zahteve za dostop do seznama stanovalcev Obrij z dne 22.05.2005 opira na izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
V 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ je opredeljena izjema, ki se nanaša na osebne podatke in tako napoti na uporabo ZVOP-1. S tem je kot zakonit odmik od načela prostega dostopa priznana izjema, ki kot legitimen priznava interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Izjemo od načela prostega dostopa torej predstavljajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.
ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo z 38. členom Ustave Republike Slovenije (UL RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04, v nadaljevanju ustava) zagotovljenega varstva osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Namen ZVOP-1 je prav v preprečevanju neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Seznam 38 podpisov stanovalcev Obrij predstavlja del dokumenta, s katerim so posamezne fizične osebe izrazile svoje soglasje k pobudi. Seznam vsebuje ime in priimek, naslov in lastnoročni podpis, s katerim so te osebe izrazile svojo voljo, to je (ne)izraženo soglasje glede omejitve vožnje tovornjakov na področju Obrij. Navedeni podatki so osebni podatki v smislu 1. tč. 6. čl. ZVOP-1 in s tem izjema od prosto dostopnih informacij v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP-1. Ker pa ta izjema po ZDIJZ ni absolutne narave, prosilec pa oporeka pravilnosti postopka, ki je bil izpeljan v zvezi s pobudo in izpostavlja okoliščine, ki bi lahko predstavljale nevarnost za legitimnost in verodostojnost pobude, se Pooblaščenec opredeljuje tudi do določbe 2. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki to izjemo relativizira oziroma rahlja.
Po določilu 2. odstavka 6. člena ZDIJZ se namreč lahko dostop do zahtevane informacije dovoli, četudi predstavlja izjemo do prostega dostopa (v konkretnem primeru iz 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ), če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Omenjeni test interesa javnosti se torej izvede le, če je podana izjema od prosto dostopnih informacij. Javni interes za razkritje je močan npr. v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. Pooblaščenec v zvezi s tem ugotavlja, da v konkretnem primeru interes javnosti in s tem interes do razkritja zahtevanih podatkov ni podan. V konkretnem obravnavanem primeru je podan le individualni, zasebni interes za razkritje zahtevanih informacij, ki ne more prerasti v interes javnosti, saj ni mogoče zaslediti tistih zgoraj naštetih dejavnikov oziroma situacij, ki tehtnico pri izvajanju tega testa nagnejo na stran interesa javnosti. Prosilec v zahtevi in pritožbi izpostavlja predvsem, da pobudi ni bil priložen seznam podpisov, ki naj bi bil potreben in zahtevan s strani organa. Navedeno utemeljuje predvsem z dejstvom, da seznam podpisov ni bil evidentiran. Ker je Pooblaščenec v teku pritožbenega postopka razjasnil, zakaj seznam podpisov ni bil posebej evidentiran, predvsem pa zato, ker organ z zahtevanim seznamom razpolaga, prosilčeve navedbe ne morejo predstavljati tako močnega interesa javnosti, zaradi katerega bi bilo potrebno razkriti osebne podatke podpisnikov na seznamu.
Podatki, ki jih je organ izločil: osebno ime, naslov ter podpis posameznika nedvomno predstavljajo varovane osebne podatke, zato ti deli dokumenta v celoti predstavljajo osebne podatke, katerih razkritje ni dopustno, saj bi pomenilo kršitev določil ZVOP-1. Ker gre za seznam podpisov stanovalcev Obrij in s tem za seznam stanovalcev na določenem, razmeroma majhnem območju, bi lahko bili posamezniki določljivi na enostaven način. Po oceni Pooblaščenca način identifikacije v tem primeru ne bi povzročil velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora in ne bi zahteval veliko časa že z navedbo kateregakoli osebnega podatka (osebnega imena, naslova oziroma podpisa), zato gre pri vsakem od navedenih podatkov za osebni podatek v skladu s 1. in 2. tč. 6. čl. ZVOP-1. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je bila pravilna odločitev prvostopenjskega organa, ko je odločil, da seznam stanovalcev Obrij, ki so podpisali soglasje k pobudi, šteje za izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
V zvezi s tem je potrebno izpostaviti tudi odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-217/02-34 z dne 17.02.2005 (UL RS, št. 24/05), na katero se sklicuje tudi izpodbijana odločba. Ustavno sodišče je v tej odločbi sprejelo stališče glede tretjega odstavka 13. člena ZRLI tudi zaradi presoje vprašanja varovanja osebnih podatkov podpisnikov (na seznamu podpisov volivcev). To stališče je sicer sprejelo pri presoji Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Ur. l. RS, št. 15/94 ter spremembe, v nadaljevanju ZLRI). Ta zakon ureja način uresničevanja ljudske iniciative za spremembo ustave in sprejem zakona (prim. 2. odst. 1. čl. ZLRI), vendar lahko po oceni Pooblaščenca stališče iz te odločbe prenesemo tudi na izvajanje drugih iniciativ oziroma pobud, med drugim tudi na pobude, ki se vlagajo na svete četrtnih skupnosti na podlagi 59. čl. Statuta Mestne občine Ljubljana. Ustavno sodišče je izpostavilo, da ZVOP-1 v 4. členu prepoveduje vsakršno diskriminacijo in zagotavlja varstvo osebnih podatkov vsakemu posamezniku. ZRLI je natančno določal, katere osebne podatke mora podpisnik pobude dati pri izražanju svoje podpore. Ti podatki omogočajo preverjanje, ali je podporo pobudi za vložitev zahteve za razpis referenduma dejansko dalo najmanj tisoč volivcev, hkrati pa tudi preprečujejo morebitne zlorabe pri dajanju podpore (npr. da bi ista oseba dala dva ali več podpisov). Namen zbiranja osebnih podatkov je torej, da se ugotovi, ali je pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma podprlo najmanj tisoč volivcev. Ko je ugotovljeno, da je pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma podprta z zadostnim številom podpisov, osebni podatki teh volivcev niso več relevantni. Namen njihovega zbiranja je bil s tem dosežen. Zato osebni podatki volivcev, ki so dali podporo pobudi za vložitev zahteve za razpis referenduma, ne bi smeli biti del gradiva v nadaljnjem referendumskem postopku ali pa bi moralo biti varstvo osebnih podatkov zagotovljeno na drug način. ZRLI je torej bil v neskladju z 38. členom Ustave, ker ne zagotavlja varstva navedenih podatkov v nadaljnjem referendumskem postopku. Glede na navedeno je mogoče enako sklepati tudi pri vlaganju katerihkoli drugih pobud, ne le pobud za vložitev zahteve za razpis referenduma, če se pri tem zbirajo osebni podatki pobudnikov, ki omogočajo zgolj preverjanje števila pobudnikov in preprečujejo zlorabe pri izražanju pobude. Takšno stališče po oceni Pooblaščenca predstavlja okoliščino, ki bi razkritje zahtevanih osebnih podatkov, torej posameznikov, ki so podpisali pobudo, po 2. odst. 6. čl. ZDIJZ omogočilo le v skrajnih, izjemnih primerih. Takšni primeri bi denimo bili podani, če bi bile z veliko stopnjo verjetnosti izkazane nepravilnosti ali zlorabe osebnih podatkov v zvezi s pobudo.
Organ je z institutom delnega dostopa po določilu 7. člena ZDIJZ, prosilcu omogočil dostop do dokumenta, dopisa – pobude stanovalcev Obrij v zadevi »Vožnja tovornjakov na področju Obrij« z dne 22.05.2005 tako, da je iz tega dokumenta izbrisal seznam podpisov. Delni dostop je namreč mogoče uporabiti (le) takrat, kadar dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost. V teh primerih pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Kot navedeno, je organ to tudi pravilno storil in prosilcu omogočil delni dostop do zahtevanega dokumenta.
Glede na vse navedeno je Pooblaščenec presodil, da je zahtevani seznam podpisov stanovalcev Obrij, ki predstavlja del dokumenta dopisa – pobuda stanovalcev Obrij v zadevi »Vožnja tovornjakov na področju Obrij« z dne 22.05.2005 izjema v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot je pravilno ugotovil tudi organ v izpodbijani odločbi. Iz tega razloga je pritožbo na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka