Prosilka zoper Center za socialno delo Koper
+ -Številka: 021-42/2006/13
Kategorije: Ali dokument obstaja
1.6.2006
Šifra: 021-42/2006/13
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), III. in IV. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/03 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter II. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………….. (v nadaljevanju prosilka), ki jo zastopa odvetnica Tatjana Stojkovič Pavlovec iz Kopra (brez datuma), zoper odločbo Centra za socialno delo Koper, Cankarjeva 6, Koper (v nadaljevanju organ), šifra 554-25/84 z dne 07.04.2006, izdaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba prosilke se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 21.12.2005 preko svoje pooblaščenke na organ naslovila vlogo, naslovljeno kot »Prošnja za posredovanje podatka glede poročila CSD Koper z dne 5.4.2002, ki je bilo posredovano Okrajnemu sodišču v Kopru«, v kateri je organu zastavila deset vprašanj v zvezi s poročilom organa št. 554-25/84 z dne 5.4.2002. Obenem je organ prosila, da ji, poleg pisnega odgovora na zastavljena vprašanja, posreduje tudi fotokopijo dopisa Okrajnega sodišča v Kopru, s katerim je le-to od organa zahtevalo pripravo poročila z dne 5.4.2002.
Ker od organa ni prejela nobenega odgovora na zahtevo, je prosilka pri Pooblaščencu dne 27.2.2006 vložila pritožbo zaradi molka organa. Pooblaščenec je dne 6.3.2006 organ v skladu s I. odst. 255. čl. ZUP pozval, da v roku 3 dni sporoči, zakaj ni pravočasno izdal odločbe. Organ je dne 20.3.2006 Pooblaščencu in prosilki poslal pojasnilo, v katerem je navedel, da je poročilo z dne 5.4.2002 izdelal na prošnjo ………….. in da iz spisa ni razvidno, da bi bilo poročilo posredovano sodišču. Z dopisom z dne 3.4.2006 je Pooblaščenec organ pozval, da v roku 3 dni o zahtevi odloči v skladu z določili ZDIJZ. Prosilka je dne 27.3.2006 na organ poslala novo vlogo, naslovljeno kot »Zahteva za izbris poročila št. 554-25/84 z dne 5.4.2002«, v kateri je ugovarjala pojasnilu organa z dne 20.3.2006, ponovila deset vprašanj iz zahteve z dne 21.12.2005 ter organu zastavila še dodatna vprašanja.
Po pozivu Pooblaščenca je organ dne 7.4.2006 izdal odločbo št. 554-25/84, s katero je prošnjo prosilke glede posredovanja dopisa Okrajnega sodišča v Kopru v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je iz arhivskega gradiva razvidno, da je bilo poročilo št. 554-25/84 z dne 5.4.2002 izdelano na prošnjo …………., ki je kot dedinja po oporočnem dediču, pokojnem …………, zaprosila za izdelavo mnenja za potrebe sodnega postopka, v katerem bi dokazala, da je njen pokojni oče ……….. pomagal preživljati pokojna ……………… in njegovo ženo …………... Za izdelavo navedenega poročila je bil izkazan pravni interes ………… kot zakonite dedinje oporočnega dediča …………. (II. odst. 23. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov; Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, ZVOP-1). Iz spisa ni razvidno, da je izdelavo poročila zahtevalo Okrajno sodišče v Kopru. Poročilo je bilo sicer naslovljeno na Okrajno sodišče v Kopru, vendar je bilo izročeno prosilki ……….. Glede na to, da je bilo ugotovljeno, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga zahteva prosilka, ni izpolnjen kriterij za obstoj informacije javnega značaja, po katerem je v smislu I. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker torej organ z zahtevanim dopisom Okrajnega sodišča v Kopru ne razpolaga, ne more ugoditi prošnji prosilke, saj je po I. odst. 4. čl. ZDIJZ dolžan omogočiti le dostop do že obstoječe informacije.
Organ je dne 25.4.2006 prejel pritožbo prosilke zoper odločbo organa z dne 7.4.2006, ki jo je kot pravočasno dne 10.5.2006 odstopil v odločanje Pooblaščencu. V pritožbi prosilka navaja, da ji odločba ni bila pravilno vročena, saj bi ji morala biti vročena preko pooblaščenke, ki ima v tej zadevi pooblastilo za zastopanje brez omejitev. Organ je s tem bistveno kršil pravila postopka. Ker organ poimensko ni navedel oseb iz družine ……….., na katere se nanaša poročilo z dne 5.4.2002, ni jasno, kdo vse so, poleg prosilke, stranke, upravičene do vročitve odločbe. V uvodu odločbe pri navajanju pravnih temeljev in predpisov ni naveden zakonski predpis, ki vsebuje navedeni 22. člen, zaradi česar ni možno preveriti vsebine navedene določbe in odnosa navedene določbe do smiselne uporabe 4. čl. ZDIJZ. Pravni predpisi in temelji v uvodu odločbe so napačni, pomanjkljivi in neprepoznavni. V uvodu odločbe ni naveden datum prošnje prosilke, zaradi česar ni jasno, ali organ opira izdajo odločbe na vlogo prosilke z dne 21.12.2005, ali na vlogo z dne 12.3.2006. Tudi v izreku odločbe organ ne navaja nobenega datuma prošnje. Iz izreka odločbe se zato ne da nedvoumno razbrati, ali se zavrnilna odločba nanaša na celotno vsebino vloge prosilke z dne 21.12.2005, ali samo na del te zahteve za posredovanje fotokopije dopisa Okrajnega sodišča v Kopru. Prav tako se ne da razbrati, ali se zavrnilna odločba nanaša tudi na zahtevo prosilke iz vloge z dne 12.3.2006, v kateri je prosilka izrazila drugo zahtevo, in sicer za pridobitev podatkov o vlogi …………...
Organ še vedno ni odgovoril na vsa zastavljena vprašanja oziroma zahteve iz vloge z dne 21.12.2005 v zvezi z vsebino poročila z dne 5.4.2002. Organ bi na zastavljena vprašanja moral odgovoriti na osnovi določil ZVOP-1. Organ ni odločil niti o zahtevi za vpogled v dokumentacijo, ki naj bi bila podlaga za izdajo spornega poročila. Organ je na vlogo z dne 12.3.2006 odgovoril v obliki pojasnila dne 20.3.2006, kar pa, upoštevajoč poziv Pooblaščenca, ne zadošča, saj bi moral organ tudi o drugi zahtevi odločiti z odločbo. Organ pred izdajo odločbe ni pozval prosilke, ali ji na drug način omogočil, da se izjasni, prav tako se ni opredelil do navedb prosilke v dopisu z dne 27.3.2006, s katerim se je prosilka odzvala in ugovarjala pojasnilu organa z dne 20.3.2006.
Prosilka v pritožbi nadalje opozarja, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, na kateri Zakon o varstvu osebnih podatkov se organ sklicuje. Sedaj veljavni ZVOP-1 namreč leta 2002 še ni bil izdan in veljaven. V spornem poročilu je organ obdelal nepreverjene in netočne občutljive osebne podatke, poročilo pa je bilo tudi posredovano neupravičeni osebi. V odločbi organ ni navedel, zakaj v poročilu ni navedel kot naslovnika ……….. Na koncu obrazložitve organ navaja pravne temelje, na katere se v uvodu odločbe ne sklicuje, s čimer vnaša veliko zmedo v prepoznavanje relevantnih pravnih temeljev za izdajo odločbe. Na kaj je odločba dejansko oprta, je razvidno samo iz pravnih temeljev iz uvoda odločbe.
Zaradi vsega navedenega prosilka zahteva odpravo izpodbijane odločbe oziroma nadomestitev le-te z novo odločbo, v kateri bo organ odločil o celotnem zahtevku, to je o posredovanju vseh zahtevanih informacij, ki se nanašajo na sporno poročilo organa, poročilo samo pa izbrisal, kot je prosilka zahtevala v vlogi z dne 7.4.2006.
Uslužbenka organa ………… je v telefonskem razgovoru dne 26.5.2006 Pooblaščencu ponovno zatrdila, da dopis Okrajnega sodišča v Kopru, na podlagi katerega naj bi bilo izdelano poročilo z dne 5.4.2002, ne obstaja, da pa posedujejo prošnjo …………., na podlagi katere je organ izdelal sporno poročilo. Omenjeno prošnjo je organ Pooblaščencu dne 26.5.2006 tudi poslal.
Pritožba ni utemeljena.
1. O procesnih pomanjkljivostih
Pooblaščenec se uvodoma opredeljuje do kršitev postopka, ki naj bi jih po navedbah prosilke storil organ prve stopnje.
Iz odredbe na koncu odločbe izhaja, da je organ odločbo vročil neposredno prosilki in ne njeni pooblaščenki. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je bil organ seznanjen z dejstvom, da prosilko zastopa pooblaščenka, odvetnica Tatjana Stojkovič Pavlovec, zaradi česar bi moral, v skladu z določbo I. odst. 88. čl. ZUP, odločbo vročiti pooblaščenki prosilke. S tem je organ storil kršitev postopka, ki pa ni bistvena, saj ni vplivala na pravilnost odločitve v stvari in na zakonitost izdane odločbe. Omenjena kršitev tudi ni imela škodljivih posledic, saj je prosilka pritožbo vložila pravočasno.
V zvezi z navedbo pritožnice, da organ poimensko ni navedel oseb iz družine ......., na katere se nanaša poročilo z dne 5.4.2002, zaradi česar naj ne bi bilo jasno, kdo vse so, poleg prosilke, stranke, upravičene do vročitve odločbe, je potrebno poudariti, da odgovor na vprašanje, kdo je stranka konkretnega postopka, ni odvisen od vsebine poročila organa z dne 5.4.2002, pač pa od tega, kdo je vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja.
V zvezi z navajanjem pravne podlage za odločbo v uvodu odločbe, Pooblaščenec ocenjuje, da je organ prve stopnje dovolj določno navedel določbe, na podlagi katerih je izdal izpodbijano odločbo. Iz dikcije »na podlagi 22. čl. ob smiselni uporabi 4. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja« je po mnenju Pooblaščenca jasno razvidno, da se obe navedeni določbi nanašata na ZDIJZ. To je nenazadnje razvidno tudi iz predzadnjega odstavka obrazložitve izpodbijane odločbe, v katerem je organ izrecno navedel, da je izdal odločbo na podlagi II. odst. 22. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da organ prve stopnje v uvodu in izreku izpodbijane odločbe res ni navedel datuma prošnje prosilke, vendar je po oceni Pooblaščenca kljub temu iz odločbe jasno razvidno, da je organ odločal o zahtevi prosilke z dne 21.12.2005, in sicer o dostopu do fotokopije dopisa Okrajnega sodišča v Kopru, s katerim naj bi le-to od organa zahtevalo pripravo poročila z dne 5.4.2002. Organ je namreč v 1. točki izreka izpodbijane odločbe izrecno zapisal, da se zavrne prošnja prosilke glede posredovanja dopisa Okrajnega sodišča v Kopru, v prvem odstavku obrazložitve pa je navedel, da je prosilka prošnjo za posredovanje podatka glede poročila organa z dne 5.4.2002 podala dne 21.12.2005. Navedba prosilke, da ji organ pred izdajo odločbe ni omogočil, da se izjasni, ne drži, saj je imela prosilka tekom celotnega postopka možnost izjasniti se o dejstvih in okoliščinah v zvezi z izdajo odločbe. Iz dokumentacije v spisu je namreč razvidno, da je prosilka na organ neposredno oziroma po svoji pooblaščenki naslovila številne vloge v zvezi z zahtevo, ki jo je vložila dne 21.12.2005.
2. Pojem in obstoj informacije javnega značaja
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v II. odst. 39. čl. Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I s spremembami). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V I. in II. odst. 5. čl. ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po I. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je določena v I. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o informaciji javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Upoštevajoč navedeno, Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z dokumenti, ki jih zahteva prosilka, ne razpolaga. Kot je organ pojasnil že v pojasnilu z dne 20.3.2006 in nato še v izpodbijani odločbi, ne poseduje dokumenta, ki ga zahteva prosilka, to je dopisa Okrajnega sodišča v Kopru, s katerim je le-to od organa zahtevalo pripravo poročila z dne 5.4.2002. Poročilo je bilo izdelano na prošnjo ………. in ne na podlagi dopisa sodišča. Tekom pritožbenega postopka je po telefonu to še enkrat potrdila uslužbenka organa ………, Pooblaščencu pa je bila posredovana tudi prošnja ……… za izdelavo tega poročila.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec tako ne dvomi, da organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilka, ne razpolaga, to pa pomeni, da informacija javnega značaja v smislu I. odst. 4. čl. ZDIJZ ne obstaja. Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, so organi, zavezanci po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da organ ni odgovoril na vprašanja v zvezi s poročilom z dne 5.4.2002, ki mu jih je zastavila prosilka ter da se organ ni opredelil do navedb v dopisu z dne 27.3.2006, s katerim se je prosilka odzvala in ugovarjala pojasnilu organa z dne 20.3.2006, pa Pooblaščenec opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. čl. ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil v zvezi z delovnim področjem organa. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.
O pritožbenih navedbah glede točnosti vsebine poročila, ki ga je organ izdelal dne 5.4.2002 ter o upravičenosti izdelave poročila, Pooblaščenec v tem postopku ni odločal, saj to ni stvar odločanja o pritožbi v zadevah dostopa do informacij javnega značaja.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da so bile v postopku pred organom prve stopnje storjene določene kršitve postopka, ki pa niso bile bistvene, saj niso vplivale na pravilnost odločitve v stvari in na zakonitost izdane odločbe. Ker dokument, ki ga zahteva prosilka, ne obstaja, je organ njeno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja upravičeno zavrnil. Pritožba prosilke je tako neutemeljena, zaradi česar jo je bilo potrebno zavrniti na podlagi II. odst. 248. čl. ZUP.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka