Prosilka zoper Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarsvo in prehrano
+ -Številka: 021-41/2006/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
Datum: 23.5.06
Šifra: 021-41/2006/4
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (UL RS št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 24/03, 61/2005, 113/05, 109/05, 28/06, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. odstavka 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS št. 80/99, 70/00 in 52/02 in 73/04, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………..(v nadaljevanju prosilka), zoper sklep št. 090-8/2006/2 z dne 05.04.2006, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednji
ODLOČBA:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep odpravi.
2. Zahteva prosilke se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 09.03.2006, na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija), Dunajska cesta 160, Ljubljana, naslovila zahtevo za natančno obrazložitev podatkov o prejemu neposrednih plačil in drugih nepovratnih finančnih sredstev iz naslova izvajanja ukrepov kmetijske politike v obdobju od 1991-2005 za naslednje osebe:
- ......;
- ......;
- .......
Agencija je z dopisom št. 018-7-8/2005-9 z dne 17.03.2006 zadevo delno odstopila v obravnavo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 58, 1000 Ljubljana in sicer v delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje (podatki o prejemu neposrednih plačil do leta 2000).
Organ je v zvezi z zahtevo prosilke dne 05.04.2006 izdal sklep št. 090-8/2006/2, s katerim je zahtevo prosilke zavrgel.
V obrazložitvi organ med drugim navaja, da se zahteva prosilke nanaša na podatke, ki so ji že bili posredovani. Organ je prosilki z dopisom št. 321-412-/2005/2 z dne 06.09.2005 posredoval podatke, ki so izhajali iz vseh razpoložljivih evidenc organa, v katerih se vodijo podatki o izplačanih sredstvih za določen namen določenim fizičnim osebam. Organ meni, da iz prosilkine zahteve z dne 09.03.2006 izhaja, da je prosilka z novo vlogo zahtevala natančno obrazložitev posredovanih podatkov. Organ je na temelju 4. člena ZDIZ v zvezi s 7. in 129. členom ZUP ugotovil, da ne more slediti zahtevi prosilke, ki se nanaša na dograditev že posredovanih podatkov iz evidenc v smislu njihove podrobne obrazložitve. Dodaja še, da na temelju 4. člena ZDIJZ, kot zavezanec v postopku, ni dolžan na novo ustvariti, na novo pridobiti ali izdelati dokumentov, ki jih v času vložene zahteve za dostop do dokumentov ne poseduje. Prav tako organ meni, da na temelju ZDIJZ ni dolžan predelati, spremeniti ali kakorkoli dograditi informacij javnega značaja, oziroma informacij, ki so v konkretnem primeru že bile predmet posredovanja.
Dne 24.04.2006 je prosilka na sklep št. 090-8/2006/2 na organ vložila pritožbo.
V pritožbi prosilka zatrjuje, da od organa ne zahteva izdelave novih dokumentov, temveč le posredovanje obstoječih listin. Organ ji je dne 06.09.2005 posredoval določene podatke o izplačanih sredstvih kmetijskih subvencij za ....., ...... in ....... Glede na prejete podatke o višini in namenu izplačanih sredstev ter dejstvu, da pozna navedene kmetije, prosilka dvomi o upravičenosti izplačil nepovratnih sredstev. Meni, da se je organ pred izplačilom navedenih sredstev moral prepričati o njihovi upravičenosti, zato od organa zahteva dokumentacijo, iz katere izhaja, da navedeni kmetje vzrejajo koze, ovce in kobile, da imajo ekološko predelavo oziroma vzrejo ter da so upravičeni do plačila na površino za določene poljščine. Prosilka prosi, da ji organ dokumentacijo posreduje v obliki prepisov oziroma fotokopij.
Z dopisom št. 090-8/2006/8 z dne 12.05.2006 je organ pritožbo prosilke odstopil v reševanje Pooblaščencu.
V dopisu št. 090-8/2006/8 organ navaja, da je pritožba prosilke zoper sklep dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Po oceni organa pa ni pogojev za morebitno nadomestitev izpodbijanega akta. Organ ugotavlja, da prosilki objektivno ni mogoče poslati zahtevanih vlog in dokazil za njeno presojo o pravilnosti in zakonitosti, pred več kot šestimi leti, zaključenih in izvršenih posamičnih upravnih postopkov, na katere se že posredovani podatki iz »rekonstruiranih« evidenc nanašajo. Z navedenimi dokumenti, ki so v predmetnih postopkih nastajali pri delu Poslovnega združenja za prehrano Slovenije, v času vložene zahteve, po podatkih glavne pisarne (arhiva), organ ne razpolaga. Organ navaja, da je bila slovenska javnost, preko vseh medijev, o problematiki dokumentarnega gradiva oziroma evidenc o dodeljenih sredstvih v obdobju pred letom 2000 obširno seznanjena. Organ je ugotovil, da je bilo dokumentarno gradivo zaradi samega sistema že pri nastajanju pri Poslovnem združenju za prehrano Slovenije pomanjkljivo, problematičen pa je bil tudi takraten način hrambe navedenega gradiva. Tako je bilo pri organu ugotovljeno, da je bila večina gradiva, zaradi rušitve strehe na objektu, kjer se je hranilo, uničena. Preostali del gradiva je bil v letu 2000 prenesen na novoustanovljeno Agencijo. Na tej agenciji je bil večji del tega gradiva, glede na prostorsko stisko in glede na potek interno določenih rokov hrambe, tudi že uničen. Navedeno ne bi bilo tako problematično, saj v skladu s predpisi vsi dokumenti niso trajnega značaja, če bi se o tem gradivu izdelale ustrezne evidence. Tako pa se je organ v preteklem letu moral soočiti predvsem z dejstvom, da ob nastajanju in ob uničenju navedenega dela dokumentarnega gradiva ni bilo hkrati izdelanih ustreznih evidenc. Organ je, na podlagi vseh možnih virov, v letu 2005 rekonstruiral in deloma na novo vzpostavil evidence o izplačanih subvencijah in drugih izplačilih iz naslova izvajanja ukrepov kmetijske politike za nazaj, za obdobje do leta 2000. Iz navedenih rekonstruiranih evidenc so bili prosilki v letu 2005 na njeno zahtevo posredovani podatki kot informacija javnega značaja.
V nadaljevanju organ še navaja, da je, na podlagi navedenih dejstev in po vnovičnem pregledu stalne zbirke dokumentarnega gradiva, ugotovil, da »vlog in dokazil«, ki jih zahteva prosilka, ni med dokumentarnim gradivom organa, zato jih objektivno ne more posredovati prosilki. Za odločanje o posredovanju zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na izvajanje ukrepov kmetijske politike od leta 2000 dalje, pa je pristojni organ Agencija, zato je organ kopijo pritožbe prosilke, ki hkrati vsebuje tudi zahtevek za posredovanje »vlog in dokazil«, v delu, ki se nanaša na dokumente z njenega delovnega področja (podatki od leta 200 dalje), z dopisom odstopil Agenciji.
Pritožba je utemeljena.
Prosilka je dne 09.03.2006 na Agencijo naslovila zahtevo za obrazložitev podatkov o izplačilu sredstev iz naslova izvajanja ukrepov kmetijske politike. Iz zahteve je mogoče sklepati, da je prosilka kot »obrazložitev« zahtevala tudi dokazila in listine, na podlagi katerih so bila navedenim kmetovalcem izplačana neposredna plačila in druga nepovratna sredstva.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) državni organi.
Organ je v skladu s 14. členom Zakona o državni upravi (UL RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami) organ državne uprave in kot tak sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odstavku 1. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
1. da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti),
2. da organ z njo razpolaga,
3. da se le-ta nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa.
Organ je dolžan posredovati informacijo javnega značaja (oziroma dokument, v katerem se nahaja), ki že obstaja oziroma s kakršno razpolaga organ takrat, ko prosilec zaprosi za dostop. Organ ni dolžan izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolaga. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
ZDIJZ od prosilca ne zahteva, da prosilec naziv dokumenta podrobno ali v celoti točno opredeli. Želene informacije morajo biti opisane s tolikšno natančnostjo, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. To pomeni, da organ od upravičencev ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega nekaj več dela. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da uporabniki pogosto ne vedo, koliko tovrstnih dokumentov organ poseduje. V tem primeru mu mora organ posredovati vse dokumente, ki se na določeno vprašanje nanašajo (podrobneje glej doktorsko disertacijo dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 347).
Za obravnavani primer torej ni bistveno, da je prosilka zahtevala »obrazložitev«. Organ je namreč vedel, katere informacije prosilka želi: dokazila o izplačanih subvencijah za konkretne fizične osebe, v določenem časovnem obdobju.
Pooblaščenec je v obravnavanem primeru ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.
Organ je v dopisu št. 090-8/2006/8 z dne 12. 5. 2006 obširno in izčrpno pojasnil razloge, zaradi katerih z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Glede na to, da so bili ti razlogi že predstavljeni javnosti in so bili posledica odločbe pravnega predhodnika Pooblaščenca (Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja), se ne more pojaviti dvom v pravilnost in točnost trditev organa, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Kot izhaja iz poročila št. 022-444/2005/1 z dne 25.07.2005, ki ga je pripravila komisija organa na podlagi sklepa Vlade RS na 30. redni seji dne 23.06.2005 pod točko 17B, je dejansko stanje v tej zadevi raziskano v celoti in popolnoma in iz njega izhaja, da organ zahtevanih dokumentov nima v posesti.
Tako v konkretnem primeru ni izpolnjen tretji kriterij za obstoj informacije javnega značaja, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, organu ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima; prav tako ni potrebno, da bi dokument pridobil ponovno, ga obnovil ali na kakršni koli način nadomestil, če je v preteklosti z njim razpolagal.
Pri tem pa Pooblaščenec ugotavlja, da je organ napačno uporabil pravni predpis, ker je zahtevo prosilke s sklepom zavrgel.
ZDIJZ v 19. členu določa, da lahko organ s sklepom zavrže zahtevo, če je le – ta nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, obenem pa je prosilec v roku (ki ne more biti krajši od 3 delovnih dni) in ki ga določi organ, ne dopolni. Pooblaščenec ugotavlja, da iz obrazložitve sklepa št. 090-8/2006/2, s katerim je organ zavrgel zahtevo prosilke, izhaja, da je organ zahtevo prosilke obravnaval, saj so bile izpolnjene vse procesne predpostavke za obravnavo zahteve. Zahteva je namreč vsebovala vse potrebno za meritorno obravnavo:
- informacijo, s katero se želi prosilka seznaniti,
- opredelitev oblike - na kakšen način se želi prosilka seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis) v skladu s 3. odst. 17. čl. ZDIJZ ter
- druge obvezne sestavine vloge, ki jih določa 66. čl. ZUP.
Iz izpodbijanega sklepa zato izhaja, da je organ o zahtevi prosilke odločil vsebinsko. Kot določa 22. člen ZDIJZ, mora organ, če zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izdati pisno odločbo, ki mora vsebovati tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena, ter pouk o pravnem sredstvu.
Ker je organ izdal sklep, s katerim je zahtevo prosilke zavrgel, so podani razlogi iz prvega odstavka 252. člena ZUP, zato je Pooblaščenec izpodbijani sklep odpravil in sam rešil zadevo.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka