Pikal d.o.o. zoper Ministrstvo za šolstvo in šport
+ -Številka: 021-37/2006/3
Kategorije: Ali dokument obstaja
Datum: 29. 5. 2006
Šifra: 021-37/2006/3
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (UL RS št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 24/03 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Pikal d.o.o., Smrejene 79a, Škofljica (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Ministrstva za šolstvo in šport, Kotnikova 38, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 091-12/2006, z dne 18.04.2006, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 04.04.2006 na organ naslovil zahtevo, v kateri je zahteval prepis oziroma elektronski zapis celotnega seznama službenih elektronskih naslovov vseh učiteljev in predavateljev na vseh osnovnih šolah, ki spadajo v sistem javnega osnovnošolskega izobraževanja pod okriljem Ministrstva za šolstvo in šport in sicer po posameznih predmetih.
Organ je dne 18.04.2006 izdal odločbo št. 091-12/2006, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, z obrazložitvijo, da z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Zoper zavrnilno odločbo organa št. 091-12/2006 z dne 18.04.2006 je prosilec dne 04.05.2006 pri organu vložil pritožbo. V pritožbi prosilec navaja, da po njegovem mnenju zahtevani seznam spada v splošni katalog informacij javnega značaja in je tako po vsebini kot po pomenu izenačen z ostalimi seznami, ki so že vključeni v katalog informacij javnega značaja pri organu. Tako so v katalog med drugim vključene evidence o kadrih zaradi obračunavanja plač ter drugih prejemkov delavcem v vzgoji in izobraževanju, evidenca o opravljenih strokovnih izpitih v vzgoji in izobraževanju, evidenca pripravnikov v vzgoji in izobraževanju, razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, evidenca šoloobveznih otrok, itd.
Prosilec navaja še, da je navedba organa, da s takim seznamom ne razpolaga, neresnična. Po njegovem mnenju obstajata vsaj dva dokaza, da organ z zahtevanimi podatki razpolaga. Organ podeljuje oziroma odobrava vsak elektronski naslov za vsakega učitelja posebej, ker jih mora redno plačevati zavodu ARNES, ki opravlja storitev servisiranja elektronskih predalov za navedene elektronske naslove. Poleg tega pa Zavod za šolstvo, ki po mnenju prosilca spada pod Ministrstvo za šolstvo in šport, redno, preko svojih svetovalcev, sklicuje sestanke z učitelji po regijah, šolah, posameznih predmetih, itd.. in sicer vedno preko elektronske pošte. Po mnenju prosilca iz navedenega nedvomno izhaja, da organ s takim seznamom elektronskih naslovov razpolaga in sicer v obliki seznama, kot tudi v elektronskem zapisu. Obenem prosilec še dodaja, da je organ kršil ZDIJZ, ker zahteve ni poslal organu, ki z informacijami razpolaga.
Prosilec hkrati vlaga pritožbo zoper izpodbijano odločbo tudi zaradi kršitve procesnih pravil, ker je organ izdal odločbo in jo odposlal z navadno pošto in ne po pravilih vročanja, kot jih določa ZUP. Pri tem pritožnik poudarja, da iz pisemske ovojnice izhaja, da je bila pošiljka oddana 21.04.2006 s strani Ministrstva za javno upravo in ne s strani organa. Ne glede na vse, pa pritožnik navaja, da je pošiljko prejel dne 22.04.2006 in je zato pritožba, po njegovem mnenju, vložena pravočasno.
Organ je z dopisom št. 091-12/2006 z dne 09.05.2006, v skladu z 245. členom ZUP, pritožbo prosilca odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) državni organi.
Organ je v skladu s 14. členom Zakona o državni upravi (UL RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami) organ državne uprave in kot tak sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odstavku 1. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se le-ta nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevana informacija obstaja, je Pooblaščenec pri organu dne 23.05.2006, v prisotnosti g. ……….., zaposlenega pri organu, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je med ogledom Pooblaščenca zatrdil, da zahtevani dokument ne obstaja.
Med drugim je organ zanikal navedbe prosilca, da podeljuje oziroma odobrava elektronske naslove za vsakega učitelja posebej. Glede navedb prosilca, da s seznamom razpolaga Zavod za šolstvo, organ navaja, da Zavod za šolstvo ni niti notranja organizacijska enota organa, niti organ v njegovi sestavi. Gre za povsem samostojno pravno osebo, za katero organ nima podatkov, ali razpolaga z zahtevanim seznamom ali ne. Obenem je organ pojasnil še, da je tudi vsaka osnovna šola samostojna pravna oseba, ki samostojno opravlja poslovanje. V primeru, ko osnovnim šolam obvestila pošilja organ, poteka komunikacija preko službenih elektronskih naslovov šol in ne preko elektronskih naslovov zaposlenih.
Glede na navedeno Pooblaščenec ne more dvomiti v trditve organa, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja.
Prosilec navaja, da zahtevani seznam spada v splošni katalog informacij javnega značaja in je tako po vsebini kot po pomenu izenačen z ostalimi seznami, ki so že vključeni v katalog informacij javnega značaja. Iz tega Pooblaščenec sklepa, da prosilec meni, da bi organ moral imeti evidenco elektronskih naslovov vseh učiteljev in predavateljev na vseh osnovnih šolah, ki spadajo v sistem javnega šolstva, in jo vključiti v katalog informacij javnega značaja
Pooblaščenec ugotavlja, da organ ni dolžan na novo ustvariti, na novo pridobiti ali izdelati dokumentov, ki jih v času vložene zahteve za dostop do dokumentov ne poseduje. Organ je dolžan posredovati informacijo javnega značaja (oziroma dokument, v katerem se nahaja), ki že obstaja oziroma, s kakršno razpolaga organ takrat, ko prosilec zaprosi za dostop. Organ ni dolžan izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolaga. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Prosilec še dodaja, da je organ kršil ZDIJZ, ker zahteve ni poslal organu, ki z informacijami razpolaga in kar bi, po mnenju prosilca, organ moral storiti.
V skladu z 20. člen ZDIJZ mora organ, ki je prejel zahtevo, pa ne razpolaga z zahtevano informacijo, nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca.
Navedeni člen se nanaša na primere, ko organ ugotovi, da je bila zahteva posredovana napačnemu organu, obenem pa ni dvoma o tem, kateri organ razpolaga z zahtevano informacijo in je torej pristojen za reševanje zahteve. ZDIJZ pa obenem ne predpisuje, kako mora organ ravnati z zahtevo, kadar ni jasno, kateri organ z želeno informacijo razpolaga.
V izogib pretiranim težavam z identifikacijo pristojnega organa moramo zato ZDIJZ razlagati v skladu z ZUP, ki odstop zadeve terja le, kadar ni nobenega dvoma o tem, kateri organ je glede na vsebino zadeve pristojen za njeno reševanje (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 201-202).
Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da pritožbeni očitek glede nepravilne vročitve zavrnilne odločbe prosilcu sicer drži, ker je dolžan organ v postopku s pisno zahtevo subsidiarno uporabljati ZDIJZ (prim. 2. odst. 15. čl. ZDIJZ), kar organu nalaga tudi dolžnost, da v skladu s 1. odst. 87. čl. ZUP načeloma obvezno osebno vroča odločbe, od katerih vročitve teče rok. Pri tem pa je treba upoštevati, da je prosilec lahko vložil pritožbo, zato ta nepravilnost ni mogla vplivati na zakonitost izreka izpodbijane odločbe. Ker pa ta kršitev ni mogla vplivati na pravilnost odločitve v stvari, gre za nebistveno kršitev pravil postopka, ki ne more vplivati na zakonitost izdane odločbe.
Kot izhaja iz odločbe št. 091-12/2006, je organ ocenil, da zadeva spada v njegovo pristojnost, zato je zahtevo prosilca vzel v obravnavo in o njej vsebinsko odločil ter zahtevo zavrnil. S tem je organ pravilno postopal po 22. členu ZDIJZ, ki med drugim določa, da če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo, ki mora poleg ostalih sestavin vsebovati tudi obrazložitev, zakaj je bila zahteva zavrnjena, ter pouk o pravnem sredstvu.
Pooblaščenec je ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji iz 4. čl. ZDIJZ, saj zahtevana informacija ne obstaja. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec, po opravljenem preizkusu, izvedenem po 2. odst. 247. čl. ZUP, ki je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in kršitev ZDIJZ, na podlagi 2. odst. 248. čl. ZUP pritožbo prosilca zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka