Prosilec zoper Center šolskih in obšolskih dejavnosti
+ -Številka: 021-35/2006/6
Kategorije: Ali dokument obstaja
Datum: 5.7.2006
Šifra: 021-35/2006/6
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), III. in IV. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/03 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZDIJZ) in I. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………… (v nadaljevanju prosilec) z dne 18.4.2006, zoper odločbo Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, Frankopanska 9, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 9877 z dne 13.4.2006, izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 3 (treh) dni od pravnomočnosti te odločbe omogočiti vpogled ali pa posredovati fotokopijo »Zapisnika 2. izredne seje Sveta Centra šolskih in obšolskih dejavnosti z dne 29.3.2004«, pri čemer mora organ prekriti besedilo 2. in 3. točke dnevnega reda ter celotno besedilo zapisnika v točki AD/2.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 11.3.2006 na organ poslal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval kompletno analizo cene, ki jo organ zaračunava staršem za vsak preživeti dan v tednu šole v naravi. Prosilec je navedel, da želi, da mu organ bodisi omogoči vpogled v zahtevane dokumente, bodisi posreduje fotokopije zahtevanih dokumentov.
Organ je dne 3.4.2006 prosilcu poslal kopijo kompletne analize cene, ki jo organ zaračunava staršem za vsak preživeti dan v tednu šole v naravi.
Dne 5.4.2006 je prosilec organu poslal dopis, naslovljen kot »Dopolnilo na moje uveljavljanje pravnega interesa – vse v skladu z ZDIJZ«, v katerem je navedel, da v dokumentaciji, ki jo je prejel dne 4.4.2006, ni ničesar, kar bi bilo enako kompletni analizi cene, ki jo organ zaračunava staršem za vsak preživeti dan v tednu šole v naravi. Nadalje je navedel, da pričakuje kompletno analizo cene, ki jo organ zaračunava staršem za vsak preživeti dan v tednu šole v naravi, z vso spremno dokumentacijo organa, ki je predmetno analizo in posledično ceno potrdil.
Organ je dne 13.4.2006 izdal odločbo št. 9877, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je prosilec v zahtevi z dne 11.3.2006 od organa zahteval »kompletno analizo cene, ki jo organ zaračunava staršem za vsak preživeti dan v tednu šole v naravi«, v dopisu z dne 5.4.2006 pa je prvotno zahtevo dopolnil še z zahtevo o dostopu do vse spremne dokumentacije organa, ki je predmetno analizo in posledično ceno potrdil. Organ je ugotovil, da je zahtevi prosilca z dne 11.3.2006 že ugodil in mu tudi posredoval zahtevane informacije, saj z drugimi informacijami v zvezi s tem ne razpolaga.
Pooblaščenec je dne 25.4.2006 prejel vlogo prosilca z dne 18.4.2006, naslovljeno kot ''Uradna prijava eklatantnega nespoštovanja ZDIJZ''. V vlogi je navedel, da je dne 4.4.2006 od organa prejel list A4 formata, ki naj bi predstavljal želeno analizo cene, s čimer pa se prosilec ne strinja. Zaradi vsebine vloge in priloženih dokazov je Pooblaščenec vlogo prosilca štel kot pritožbo zoper odločbo organa z dne 13.4.2006, zato jo je v skladu z II. odst. 239. čl. ZUP poslal organu.
Organ je dne 10.5.2006 pritožbo, skupaj z vso dokumentacijo v zvezi z zahtevo prosilca, odstopil v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma poudarja, da je v pritožbenem postopku odločal o dopolnjeni zahtevi prosilca, to je o dostopu do kompletne analize cene, ki jo organ zaračunava staršem za vsak preživeti dan v tednu šole v naravi, z vso spremno dokumentacijo organa, ki je predmetno analizo in posledično ceno potrdil. Organ je namreč izpodbijano odločbo izdal že po prejemu prosilčeve dopolnitve prvotne zahteve z dne 11.3.2006 in je torej v izpodbijani odločbi odločal že o dopolnjeni zahtevi prosilca.
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v II. odst. 39. čl. Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I s spremembami). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V I. in II. odst. 5. čl. ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme, da v primeru, ko zavrne dostop do zahtevane informacije, dokaže, da zahtevana informacija sploh ni informacija javnega značaja, ali pa da je podana katera izmed v I. odst. 6. čl. ZDIJZ določenih izjem, na podlagi katerih je mogoče zavrniti dostop do informacije javnega značaja. Ključnega pomena je zagotovitev nadzora javnosti, ki mora imeti možnost nadzorovati pravilnost delovanja celotnega javnega sektorja. Gre za nadzorno funkcijo pravice do informacij javnega značaja, ki je ena od najpomembnejših funkcij te temeljne človekove pravice.
Definicija informacije javnega značaja je določena v I. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o informaciji javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Ker je organ v izpodbijani odločbi navedel, da z drugimi informacijami v zvezi s prosilčevo zahtevo, razen tistih, ki jih je prosilcu že posredoval, ne razpolaga, je Pooblaščenec najprej ugotavljal, ali sta v konkretnem primeru podana 2. in 3. pogoj za obstoj informacije javnega značaja. Potrebno je bilo torej ugotoviti, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo in ali organ z njimi razpolaga.
Z namenom, da preveri navedbe v izpodbijani odločbi, je Pooblaščenec dne 30.5.2006 razpisal ogled v prostorih organa, brez prisotnosti javnosti in strank (t.i. ogled in camera) na podlagi 11. čl. ZInfP. Po tej določbi lahko Informacijski pooblaščenec opravi procesno dejanje v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, ali osebe, ki ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Informacijskega pooblaščenca tej stranki prepreči dostop do zahtevane informacije. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, torej tudi pooblastilo, da od prvostopenjskega organa zahteva na vpogled vse relevantne dokumente. Takšno delovanje Pooblaščencu nenazadnje nalaga načelo materialne resnice iz 8. čl. ZUP, po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Na ogledu je Pooblaščenec ugotovil, da organ v povezavi z zahtevo prosilca, poleg kopije analize cene, ki jo je prosilcu poslal že dne 3.4.2006, poseduje le še en dokument, in sicer »Zapisnik 2. izredne seje Sveta Centra šolskih in obšolskih dejavnosti z dne 29.3.2004 (v nadaljevanju Zapisnik)«. Gre za zapisnik seje, na katerem je Svet organa med drugim tudi potrdil višino cene enega oskrbovalnega dne, kar po mnenju Pooblaščenca predstavlja »spremno dokumentacijo organa, ki je predmetno analizo in posledično ceno potrdil«. Drugih dokumentov, ki bi se nanašali na zahtevo prosilca, torej na »kompletno analizo cene, ki jo organ zaračunava staršem za vsak preživeti dan v tednu šole v naravi, z vso spremno dokumentacijo organa, ki je predmetno analizo in posledično ceno potrdil«, organ ne poseduje.
Pooblaščenec ugotavlja, da Zapisnik predstavlja informacijo javnega značaja. Dokument nedvomno izvira iz delovnega področja organa, saj gre za zapisnik izredne seje Sveta organa, ki že po sami naravi stvari obravnava zadeve, povezane z delovnim področjem organa. Ker je Pooblaščenec dokument prejel neposredno od organa, je že na podlagi ogleda in camera neizpodbitno ugotovil, da organ z dokumentom razpolaga in da ta obstaja v pisni obliki, kar pomeni, da sta podana tudi 2. in 3. pogoj za obstoj informacije javnega značaja.
Ker organ ni zatrjeval morebitnih izjem, ki bi jih lahko dokument vseboval, je Pooblaščenec po uradni dolžnosti na podlagi 2. odst. 247. čl. ZUP in v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) izvedel preizkus, ali gre v konkretnem primeru morebiti za katero od izjem, določenih v I. odst. 6. čl. ZDIJZ, zaradi česar bi bilo potrebno zavrniti dostop do zahtevanega dokumenta. Po skrbnem pregledu dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da ne vsebuje nobene izjeme iz I. odst. 6. čl. ZDIJZ in je zato prosto dostopen. Organ je zato dolžan prosilki omogočiti vpogled ali pa posredovati fotokopijo zahtevanega dokumenta.
Pooblaščenec pa vendarle opozarja, da se celotna vsebina Zapisnika ne nanaša na zahtevo prosilca. Na dnevnem redu seje, na katero se nanaša Zapisnik, so bile namreč tri točke, pri čemer je zgolj 1. točka dnevnega reda povezana s podatki, ki jih zahteva prosilec, vsebina ostalih točk pa vsebuje podatke, ki bi lahko bile predmet izjem po 6. členu ZDIJZ. Pooblaščenec pa tudi zaradi dejstva, da se mora kot pritožbeni organ držati vsebine zahtevka, ni presojal morebitne javnosti podatkov v ostalih točkah Zapisnika, je zato analogno uporabil določbo 7. čl. ZDIJZ, po kateri v primeru, če dokument vsebuje informacije, ki so določene v I. odst. 6. čl. kot izjeme in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dokumenta (delni dostop) in odločil, da mora organ ob omogočanju dostopa prekriti tisti del dokumenta, ki se ne nanaša na zahtevo prosilca. Organ mora tako prekriti besedilo 2. in 3. točke dnevnega reda ter celotno besedilo zapisnika v točki AD/2. Omenjene dele zapisnika mora organ prekriti skladno z določilom I. odst. 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, v nadaljevanju Uredba), to je tako, da jih fizično odstrani, prečrta, trajno prekrije ali drugače napravi nedostopne, če bo prosilcu omogočil dostop v obliki fotokopije. V kolikor pa bo organ prosilcu omogočil zgolj vpogled v zahtevano informacijo, pa bo moral prosilcu omogočiti vpogled v kopijo dokumenta, ki jo bo pripravil skladno s I. odst. 21. čl. Uredbe (III. odst. 21. čl. Uredbe).
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi I. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati dokument v roku 3 dni od pravnomočnosti te odločbe. Pravnomočnost bo nastopila v skladu s I. odst. 225. čl. ZUP takrat, ko se ta odločba ne bo več mogla izpodbijati v upravnem sporu (rok za vložitev tožbe v upravnem sporu pa je 30 dni).
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka