Prosilec - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 021-34/2006/4
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Datum: 23.5.06
Šifra: 021-34/2006/4
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi III. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/2003 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZInfP), o ………………….(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Adamič Lundrovo nabrežje 2, Ljubljana (v nadaljevanju organ) šif. 090-5/06-4 z dne 15.3.2006, na podlagi IV. odst. 27. čl. ZDIJZ ter I. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 3 (treh) dni od pravnomočnosti te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov javnega uslužbenca, inšpektorja Jožeta Rihtarja:
- diplome Fakultete za pomorstvo in promet,
- potrdila o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za mestnega inšpektorja z dne 26.3.2001,
- potrdila o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku z dne 18.1.1996,
- potrdila o opravljenem preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku za VII. stopnjo izobrazbe,
pri čemer je dolžan iz navedenih dokumentov izbrisati samo podatke o datumu rojstva in kraju rojstva.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 18.1.2006 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval dokumente, ki se nanašajo na inšpektorja Jožeta Rihtarja, in sicer:
- fotokopijo diplome za naziv dipl. ing. teh. prom.;
-kakšno delovno mesto je opravljal pred nastopom del in nalog mestnega inšpektorja;
- datum nastopa opravljanja del in nalog mestnega inšpektorja;
- kdaj je opravil strokovni izpit za mestnega inšpektorja in fotokopijo spričevala;
- opis del in nalog za delo mestnega inšpektorja, ki ga opravlja, v obdobju od 1.1.2003 pa do danes;
- opis del in nalog mestnega inšpektorja;
- kdaj je opravljal usposabljanje, kot ga predpisuje Zakon o inšpekcijskem nadzoru;
- program usposabljanja, ki ga predpiše glavni inšpektor Inšpektorata mestne uprave Mestne občine Ljubljana in
- kdaj je opravil izpit iz upravnega postopka.
V zvezi z zahtevo prosilca je organ, skupaj z vlogo z dne 21.2.2006, prosilcu posredoval fotokopije naslednjih dokumentov:
- v zvezi s 1. alinejo zahteve:
- diplome Fakultete za pomorstvo in promet, pri čemer je prekril datum in kraj rojstva, številko diplome ter kraj in datum opravljanja diplome;
- v zvezi z 2. alinejo zahteve:
- imenovanja za upravnega delavca – sodelavca I mestnega redarja), št. 1/A-1965/92 z dne 2.11.1992, pri čemer je prekril datum rojstva;
- v zvezi s 3. alinejo zahteve:
- sklepa o imenovanju za delavca s posebnimi pooblastili – inšpektorja, št. 1/A-1965/92 z dne 18.7.1995,
- sklepa o razrešitvi na delovnem mestu inšpektorja III in o imenovanju na delovno mesto inšpektor II za promet, št. 004-94/98 z dne 6.11.1998,
- sklepa o razrešitvi na delovnem mestu inšpektorja II in o imenovanju na delovno mesto inšpektor I za promet, št. 004-188/00 z dne 1.11.2000,
- odločbe o razporeditvi na delovno mesto inšpektorja I, št. 125-131/00 z dne 1.11.2000,
- odločbe o imenovanju za višjega upravnega delavca višjega svetovalca mestnega inšpektorja, št. 004-39/03 z dne 26.6.2003, pri čemer je prekril datum rojstva,
- odločbe o razporeditvi na delovno mesto višji svetovalec – mestni inšpektor, št. 125-125/03 z dne 26.6.2003,
- odločbe o prevedbi v uradniški naziv višji svetovalec III, št. 125-381/03 z dne 25.9.2003, pri čemer je prekril datum rojstva,
- odločbe o imenovanju v naziv inšpektor III, št. 004-240/2005-1 z dne 28.10.2004, pri čemer je prekril datum rojstva,
- sklepa o razporeditvi na delovno mesto mestni inšpektor, ki ga opravlja v uradniškem nazivu mestni inšpektor III, št. 125-40/2004-1 z dne 28.10.2005, pri čemer je prekril datum rojstva;
- v zvezi s 5. alinejo zahteve:
- opisa delovnega mesta mestni inšpektor I (iz Pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v mestni upravi Mestne občine Ljubljana, št. 031-12/00 z dne 12.10.2000),
- opisa delovnega mesta višji svetovalec – mestni inšpektor (iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v mestni upravi Mestne občine Ljubljana, št. 031-5/03 z dne 16.6.2003),
- opisa delovnega mesta mestni inšpektor (iz Pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v mestni upravi Mestne občine Ljubljana, št. 031-8/04-18 z dne 26.10.2004);
- v zvezi s 6. alinejo zahteve:
- opisa delovnega mesta mestni inšpektor (iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v mestni upravi Mestne občine Ljubljana, št. 100-303/2005-3 z dne 13.6.2005);
- v zvezi z 8. alinejo zahteve:
- Pravilnika o preizkusu usposobljenosti mestnih inšpektorjev in mestnih nadzornikov, št. 005-3/00 z dne 26.3.2001, ki ga je izdala županja Mestne občine Ljubljana,
- potrdila o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za mestnega inšpektorja, pri čemer je prekril datum rojstva, številko dokumenta in datum opravljanja preizkusa;
- v zvezi z 9. alinejo zahteve:
- potrdila o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku z dne 18.1.1996, pri čemer je prekril datum in kraj rojstva ter evidenčno številko;
- in dodatno:
- potrdila o opravljenem preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku za VII. stopnjo izobrazbe, pri čemer je prekril datum in kraj rojstva, evidenčno številko ter datum opravljenega preizkusa.
V zvezi s 4. in 7. alinejo zahteve je organ prosilcu pojasnil, da Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Ur. L. RS, št. 56/2002, v nadaljevanju ZIN) v 3. členu določa, da se ZIN uporablja tudi za inšpekcijski nadzor, ki ga izvajajo organi lokalnih skupnosti, kolikor ni z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo ali z drugim zakonom določeno drugače. Zakon o lokalni samoupravi pa v 50a. členu določa, da je za odločanje v zadevah občinskega inšpekcijskega nadzora lahko pooblaščena uradna oseba, ki ima najmanj visokošolsko strokovno izobrazbo, strokovni izpit iz upravnega postopka ali drug strokovni izpit za inšpektorja, ki vsebuje poznavanje upravnega postopka, če je tako določeno s posebnim zakonom. Preizkus usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku je Jože Rihtar opravil 18.1.1996. Strokovnega izpita za občinske inšpektorje ni, oziroma še ni nedvoumno potrjeno, da je program strokovnega izpita za inšpektorje, ki je določen v Pravilniku o strokovnem izpitu za inšpektorje, zanje ustrezen. Usposabljanje mestnih inšpektorjev poteka skladno s programom izobraževanja, ki ga določi predstojnik za celotno mestno upravo (103. čl. Zakona o javnih uslužbencih, uradno prečiščeno besedilo-UPB2, Uradni list RS, št. 32/06, v nadaljevanju ZJU). Tako je na podlagi Pravilnika o preizkusu usposobljenosti mestnih inšpektorjev in mestnih nadzornikov Jože Rihtar opravil preizkus usposobljenosti za mestnega inšpektorja ter na podlagi vladne uredbe tudi preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku za VII. stopnjo izobrazbe. Ob tem se permanentno izobražuje na področju novosti v upravnem postopku, prekrškovnem postopku, inšpekcijskem nadzoru itd.
Po prejemu zgoraj navedenih fotokopij, je prosilec na organ ponovno vložil vlogo, naslovljeno kot zahteva za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da so spričevala, diplome in potrdila o usposobljenosti mestnega inšpektorja javne listine, zaradi česar je zahteval, da mu organ posreduje fotokopije diplome fakultete za pomorstvo in promet, potrdila o opravljenem preizkusu usposobljenosti za mestnega inšpektorja, potrdila o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku ter potrdila o opravljenem preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku za VII. stopnjo izobrazbe, ne da bi prekril podatke.
Organ je dne 15.3.2006 izdal odločbo šif. 090-5/06-4, s katero je zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na javnega uslužbenca mestne uprave organa Jožeta Rihtarja, delno zavrnil. V obrazložitvi organ uvodoma ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, izpolnjujejo kriterije za informacijo javnega značaja po I. odst. 4. čl. ZDIJZ, zaradi česar je prosilcu dne 22.2.2006 posredoval naslednje informacije javnega značaja, ki se nanašajo na javnega uslužbenca Jožeta Rihtarja:
- diplomo Fakultete za pomorstvo in promet,
- imenovanje za upravnega delavca – sodelavca I mestnega redarja), št. 1/A-1965/92 z dne 2.11.1992,
- sklep o imenovanju za delavca s posebnimi pooblastili – inšpektorja, št. 1/A-1965/92 z dne 18.7.1995,
- sklep o razrešitvi na delovnem mestu inšpektorja III in o imenovanju na delovno mesto inšpektor II za promet, št. 004-94/98 z dne 6.11.1998,
- sklep o razrešitvi na delovnem mestu inšpektorja II in o imenovanju na delovno mesto inšpektor I za promet, št. 004-188/00 z dne 1.11.2000,
- odločbo o razporeditvi na delovno mesto inšpektorja I, št. 125-131/00 z dne 1.11.2000,
- odločbo o imenovanju za višjega upravnega delavca višjega svetovalca mestnega inšpektorja, št. 004-39/03 z dne 26.6.2003,
- odločbo o razporeditvi na delovno mesto višji svetovalec – mestni inšpektor, št. 125-125/03 z dne 26.6.2003,
- odločbo o prevedbi v uradniški naziv višji svetovalec III, št. 125-381/03 z dne 25.9.2003,
- odločbo o imenovanju v naziv inšpektor III, št. 004-240/2005-1 z dne 28.10.2004,
- sklep o razporeditvi na delovno mesto mestni inšpektor, ki ga opravlja v uradniškem nazivu mestni inšpektor III, št. 125-40/2004-1 z dne 28.10.2005,
- opis delovnega mesta mestni inšpektor I (iz Pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v mestni upravi Mestne občine Ljubljana, št. 031-12/00 z dne 12.10.2000),
- opis delovnega mesta višji svetovalec – mestni inšpektor (iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v mestni upravi Mestne občine Ljubljana, št. 031-5/03 z dne 16.6.2003),
- opis delovnega mesta mestni inšpektor (iz Pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v mestni upravi Mestne občine Ljubljana, št. 031-8/04-18 z dne 26.10.2004),
- opis delovnega mesta mestni inšpektor (iz Pravilnika o o spremembah in dopolnitvah pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v mestni upravi Mestne občine Ljubljana, št. 100-303/2005-3 z dne 13.6.2005),
- Pravilnik o preizkusu usposobljenosti mestnih inšpektorjev in mestnih nadzornikov, št. 005-3/00 z dne 26.3.2001, ki ga je izdala županja Mestne občine Ljubljana,
- potrdilo o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za mestnega inšpektorja,
- potrdilo o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku z dne 18.1.1996,
- potrdilo o opravljenem preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku za VII. stopnjo izobrazbe.
Organ nadalje navaja, da so v zahtevanih dokumentih navedeni različni podatki, ki se nanašajo na konkretnega javnega uslužbenca Jožeta Rihtarja, na primer podatki o izobrazbi, rojstni podatki, podatki o kraju šolanja, datum in kraj opravljanja določenih usposabljanj. Te podatke in dokumente je pristojna služba za kadrovske zadeve mestne uprave organa dolžna zbirati in urejati na podlagi 46. čl. ZJU. Na podlagi 50. čl. ZJU lahko podatke centralne kadrovske evidence pridobijo predstojniki, vodje kadrovskega poslovanja, druge osebe, ki odločajo o pravicah in obveznostih javnih uslužbencev ter inšpektorji. 183. čl. ZJU nadalje določa, da predstojnik in druga oseba delodajalca odgovarja za prekršek, če dovoli vpogled v kadrovsko evidenco osebi, ki nima pravice vpogleda v to evidenco. V navedenih dokumentih se nahajajo osebni podatki, povezani s konkretno fizično osebo in bi se z njihovim razkritjem kršile določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004, v nadaljevanju ZVOP-1). Zaradi tega je predstojnik uporabil določilo 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ in prosilcu zavrnil dostop do zahtevane informacije. III. odst. 6. čl. ZDIJZ pa določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena, če gre za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. V konkretnem primeru prosilec zahteva dokumente, na podlagi katerih javni uslužbenec dokazuje izpolnjevanje pogojev za zasedbo ustreznega delovnega mesta. Na podlagi III. odst. 6. čl. ZDIJZ ima prosilec pravico dostopa do zahtevanih dokumentov, vendar le v obsegu, ki zagotavlja varovanje osebnih podatkov. ZDIJZ v teh primerih omogoča delni dostop, ki je opredeljen v 7. čl., po katerem v primeru, če dokument vsebuje informacije, ki so določene v I. odst. 6. čl. kot izjeme in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dokumenta. V primeru varovanja osebnih podatkov se dovoljuje in omogoča le delni dostop in zato se prosilcu zahteva za dostop do določenih podatkov v dokumentih zavrne v tistih delih, ki predstavljajo pri fizični osebi varovan osebni podatek in ki bi pomenil kršitev ZVOP-1. Prosilcu je bil v konkretni zadevi omogočen delni dostop do zahtevanih dokumentov skladno z določilom 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, v nadaljevanju Uredba), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, pri čemer je osebni podatek po 1. tč. I. odst. 6. čl. ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Tako so bili v dokumentih prekriti naslednji podatki:
- na diplomi Fakultete za pomorstvo in promet: datum in kraj rojstva, številka diplome ter kraj in datum opravljanja diplome,
- na potrdilu o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za mesto mestnega inšpektorja: datum rojstva, številka dokumenta in datum opravljanja preizkusa,
- na potrdilu o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku: datum in kraj rojstva ter evidenčna številka,
- na potrdilu o opravljenem preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku za VII. stopnjo izobrazbe: datum in kraj rojstva, evidenčna številka ter datum opravljenega preizkusa.
Ob tem organ navaja, da ob upoštevanju določil ZVOP-1 glede opredelitve osebnega podatka, sama navedba imena in priimka, brez drugih identifikacijskih znakov, kot so na primer datum in kraj rojstva, kraj, kjer je oseba diplomirala, evidenčna številka dokumenta, datum opravljanja preizkusa, ni nujno, da je osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika in na podlagi katerih je mogoče določiti fizično osebo.
Prosilec je dne 10.4.2006 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da na vseh prilogah manjkajo podatki, za katere meni, da niso osebni podatki, in sicer številke dokumentov, ki pričajo o uradnosti dokumentov ter datumi dokumentov, ki pričajo o uradnosti in časovnem zaporedju dokumentov. Diploma Fakultete za pomorstvo in promet nima potrebnih znakov avtentičnosti, in sicer podpisov rektorja in dekanice, ter žiga univerze. Iz posredovanih dokumentov ni mogoče razbrati, da bi na njihovi podlagi konkretni javni uslužbenec izpolnjeval pogoje za zasedbo ustreznega delovnega mesta. Prosilec meni, da so varovani osebni podatki datum in kraj rojstva, ne pa vsi ostali uradni podatki o uradnih dokumentih, ki potrjujejo verodostojnost dokumentov in ne razkrivajo osebnih podatkov javnega uslužbenca izven njegovega delovnega mesta.
Organ je dne 20.4.2006 pritožbo, skupaj z dokumentacijo, ki se tiče zadeve, poslal v odločanje Pooblaščencu, ki je dokumentacijo prejel dne 26.4.2006. Po pozivu Pooblaščenca je organ dne 15.5.2006 poslal še vse dokumente, v katerih je ob posredovanju prosilcu prekril podatke, v izvirni obliki, torej brez prekritih podatkov.
Pritožba je delno utemeljena.
Uvodoma Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec zahtevo za dostop do informacije javnega značaja vložil v obliki vprašanj. Ne glede na to, da iz opredelitve informacije javnega značaja (1. odst. 4. čl. ZDIJZ) izhaja, da so to le tiste informacije, pri katerih je izpolnjen kriterij materializirane oblike in ne za odgovore na raznovrstna vprašanja, je potrebno zahtevo obravnavati vsebinsko. V skladu s 3. odst. 17. čl. ZDIJZ namreč prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu, organ obravnava zahtevo po tem zakonu. Upoštevati je potrebno tudi, da so procesne predpostavke za dostop do informacije javnega značaja izpolnjene v skladu z 2. odst. 17. čl. ZDIJZ takoj, ko poleg načina seznanitve prosilec opredeli informacijo, s katero se želi seznaniti. Iz navedenih določb med drugim sledi, da ni mogoče zahtevati od prosilca, da natančno označi dokument, ki vsebuje želeno informacijo javnega značaja, ampak da zadostuje takšna označba informacije po vsebini, ki organu omogoča prepoznavo in določljivost dokumenta, ki želeno informacijo vsebuje. Drugačno ravnanje bi nasprotovalo namenu ZDIJZ, kot je opredeljen v 1. odst. 2. čl.: Namen tega zakona je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. V tej določbi je vsebovano načelo odprtosti, ki zapoveduje takšno razlago določb ZDIJZ, ki usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse z namenom, da lahko vsi, predvsem državljani, tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov. Ker se v skladu s 4. odst. 27. čl. ZDIJZ postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, je potrebno zahtevo po opredelitvi informacije javnega značaja obravnavati v duhu procesnega načela varstva pravic stranke, podrobneje določenega v 7. čl. ZUP. Po tej določbi morajo organi pri postopanju in odločanju strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. V 4. odst. istega člena je določeno še, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Načela upravnega postopka so tako temeljno razlagalno merilo tudi v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Po oceni Pooblaščenca, upoštevaje zgoraj navedene določbe in načelo odprtosti, je kljub temu, da prosilec svoje zahteve ni postavil v trdilni, temveč v vprašalni obliki, mogoča vsebinska obravnava zadeve, ker je izpolnjeno merilo določljivosti informacije. Če torej organ razpolaga z dokumenti, ki vsebujejo odgovore na vprašanja oziroma, iz katerih je mogoče razbrati odgovore na postavljena vprašanja, je dolžan v skladu z ZDIJZ odločiti, ali so ti prosto dostopni. Zgoraj navedena načela torej ne dopuščajo zavrnitve zahteve zgolj iz razloga, ker je sestavljena v obliki vprašanja.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ vse dokumente, ki se nanašajo na prosilčevo zahtevo, prosilcu že posredoval, pri čemer je na nekaterih dokumentih, ki jih je posredoval, prekril določene podatke, in sicer:
- na diplomi Fakultete za pomorstvo in promet: datum in kraj rojstva, številko diplome ter kraj in datum opravljanja diplome,
- na imenovanju za upravnega delavca – sodelavca I mestnega redarja), št. 1/A-1965/92 z dne 2.11.1992: datum rojstva,
- na odločbi o imenovanju za višjega upravnega delavca višjega svetovalca mestnega inšpektorja, št. 004-39/03 z dne 26.6.2003: datum rojstva,
- odločbo o prevedbi v uradniški naziv višji svetovalec III, št. 125-381/03 z dne 25.9.2003: datum rojstva,
- odločbo o imenovanju v naziv inšpektor III, št. 004-240/2005-1 z dne 28.10.2004: datum rojstva,
- sklep o razporeditvi na delovno mesto mestni inšpektor, ki ga opravlja v uradniškem nazivu mestni inšpektor III, št. 125-40/2004-1 z dne 28.10.2005: datum rojstva,
- na potrdilu o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za mesto mestnega inšpektorja: datum rojstva, številko dokumenta in datum opravljanja preizkusa,
- na potrdilu o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku: datum in kraj rojstva ter evidenčno številko,
- na potrdilu o opravljenem preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku za VII. stopnjo izobrazbe: datum in kraj rojstva, evidenčno številko ter datum opravljanja preizkusa.
Prosilec v pritožbi navaja, da sta varovan osebni podatek le datum in kraj rojstva javnega uslužbenca, zaradi česar zahteva navedene dokumente ne da bi bil prekrit katerikoli podatek, ki se ne nanaša na datum ali kraj rojstva javnega uslužbenca. Zaradi navedenega je Pooblaščenec ob reševanju pritožbe odločal zgolj o dostopu do tistih dokumentov, pri katerih je organ ob posredovanju izbrisal tudi podatke, ki se ne nanašajo na datum oziroma kraj rojstva javnega uslužbenca, in sicer o dostopu:
- do podatkov o številki diplome ter kraju in datumu opravljanja diplome Fakultete za pomorstvo in promet,
- do podatkov o številki potrdila o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za mesto mestnega inšpektorja z dne 26.3.2001 in datumu opravljanja preizkusa,
- do podatka o evidenčni številki potrdila o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku z dne 18.1.1996 in
- do podatka o evidenčni številki potrdila o opravljenem preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku za VII. stopnjo izobrazbe ter datumu opravljanja preizkusa,
pri čemer je presojal zgolj vprašanje, ali je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do podatkov o številki diplome, kraju in datumu opravljanja diplome, o številkah ostalih potrdil ter o datumih opravljanja preizkusov.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v I. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Prosilec se je v konkretnem primeru z zahtevo obrnil na organ lokalne skupnosti, ki kot tak sodi v krog zavezancev po zgoraj citiranem I. odst. 1. čl. ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu I. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Organ je v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja. Zahtevani dokumenti nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa, saj se nanašajo na javnega uslužbenca, ki je zaposlen pri organu. Ob tem sta izpolnjena tudi ostala dva kriterija za informacijo javnega značaja, to je, da gre za dokumente v materializirani obliki dokumentov, s katerimi organ razpolaga.
Ker prosilec v pritožbi izpodbija le tiste podatke, ki jih je organ izločil z delnim dostopom in ne predstavljajo datuma in kraja rojstva javnega uslužbenca, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal le še, ali gre pri teh podatkih za izjemo po 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ.
2. Načelo odprtosti delovanja javnih organov
Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Načelo odprtosti pomeni, da je delovanje in odločanje javnih oblasti oprto tudi na posameznike, ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov javnih oblasti in v tem drugem delu predstavlja tudi transparentnost delovanja javnih oblasti.
Za obravnavani primer je, izhajajoč iz načela odprtosti in transparentnosti, pomembno omeniti predvsem dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno funkcijo. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorije deliberativne demokracije, ki poudarja, da odprtost delovanja javni oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (Več v Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja). Obenem se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med upravo in posameznikom okrepi zaupanje v upravo (razlog zaupanja), posamezniki posledično sprejetih odločitev ne dojemajo kot vsiljenih, temveč jih bolje razumejo in zato tudi sprejemajo (razlog sprejemanja).
3. Izjema iz 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ v povezavi s 1. alinejo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ
3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ organu omogoča zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je ZVOP-1. Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. tč. 6. čl. ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. V 2. tč. 6. čl. ZVOP-1 pa je določeno, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Iz zgoraj citiranih določb ZVOP-1 izhaja, da navedba zgolj imena in priimka fizične osebe, brez česarkoli drugega (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ipd.), ne predstavlja nujno osebnega podatka v smislu ZVOP-1, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, na podlagi katerih je mogoče določiti fizično osebo. Takšno je tudi stališče Ustavnega sodišča RS v odločbi U-I-229/03: »Identifikaciji nepremičninskega posrednika služita podatek o imenu in priimku. Ker zgolj podatek o imenu in priimku ne zadostuje, je za identifikacijo posameznika potreben še dodaten podatek. Popolno identifikacijo posameznika omogoča tako podatek o EMŠO kot tudi podatek o davčni številki.« Ne glede na to, Pooblaščenec ocenjuje, da je javni uslužbenec, ki je zaposlen na konkretno določenem delovnem mestu pri organu, vendarle določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je moč na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora in stroškov, to pa tudi ne zahteva veliko časa. Vendar pa Pooblaščenec na tem mestu ponovno poudarja, da je prav nadzorna funkcija ena od najpomembnejših funkcij pravice do informacij javnega značaja in prav ta se je z novelo ZDIJZ (Ur. l. RS, št. 61/2005), ki je stopila v veljavo 15.07.2005, še okrepila, saj je v 1. alineji III. odst. 6. čl. navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S tem se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave za delovno mesto, ki izkazuje kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Javni uslužbenec tako ni upravičen pričakovati zasebnosti glede podatka o njegovi diplomi, potrdilu o opravljenem strokovnem izpitu ipd.
Inšpektor Jože Rihtar, ki je zaposlen pri organu, je javni uslužbenec v skladu s 1. čl. ZJU. Podatki, ki jih prosilec zahteva in o katerih Pooblaščenec odloča v pritožbenem postopku, pa so nedvomno povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, za razliko od podatkov o datumu in kraju rojstva, ki jih je organ upravičeno prekril in čemur ne oporeka niti prosilec v pritožbi. Podatki, ki se nanašajo na datum, kraj in številko opravljanja diplome oziroma potrdil o opravljenih preizkusih, so namreč izvorno povezani z izpolnjevanjem pogojev, ki se zahtevajo za sklenitev delovnega razmerja na določenem delovnem mestu. Iz podatkov o datumu in kraju opravljanja diplome oziroma potrdil je namreč razvidno, kdaj in kje je javni uslužbenec pridobil določeno izobrazbo oziroma opravil določen preizkus usposobljenosti, kar je tudi lahko eno izmed meril pri izboru kandidatov na razpisano delovno mesto. Poglavitni namen sistema zaposlovanja in delovanja javnih uslužbencev, urejen v ZJU, je namreč v zagotovitvi sistema izbire uradnikov, ki temelji na čim bolj objektivnih merilih strokovne usposobljenosti. Ta namen se zagotovi predvsem s postopkom, po katerem se prosto delovno mesto zasede. Ob tem je potrebno omeniti 7. čl. ZJU, kjer je opredeljeno načelo enakopravne dostopnosti, ki pomeni, da ima vsakdo, pod enakimi pogoji, pravico do enakega dostopa do delovnih mest v javnem sektorju, in sicer na tak način, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu. To načelo se razteza na vsako zasedbo prostega delovnega mesta, četudi ne gre za novo zaposlitev, vsaj glede vidika, da lahko delovno mesto zasede samo tisti, ki je najbolj oziroma primerno strokovno usposobljen. S tem načelom se v uslužbensko pravo uvaja konkurenca, profesionalnost, učinkovitost in istočasno preprečuje korupcija. V zvezi s podatkom o številki oziroma evidenčni številki diplome oziroma potrdil o opravljenih preizkusih, pa Pooblaščenec pritrjuje prosilcu, ki pravilno opozarja, da tovrsten podatek kaže na uradnost dokumenta. Med drugim je tudi iz tega podatka razvidno, da je diplomo oziroma potrdilo izdal organ, ki je pristojen za izdajo tovrstnih dokumentov, saj kaže na to, da se diploma oziroma potrdilo vodi v posebni evidenci organa.
Na podlagi navedenega in upoštevajoč zgoraj navedeno določbo III. odst. 6. čl. ZDIJZ, Pooblaščenec zaključuje, da mora organ prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov, ne da bi ob tem izbrisal tudi podatke, ki se ne nanašajo na datum oziroma kraj rojstva javnega uslužbenca.
Organ pa mora ob posredovanju zahtevanih dokumentov izbrisati podatka o datumu rojstva in o kraju rojstva javnega uslužbenca, saj omenjena podatka nista v ničemer povezana z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca in sta za delovno razmerje javnega uslužbenca povsem irelevantna. Organ mora omenjena podatka izbrisati na podlagi 7. čl. ZDIJZ, ki določa, da, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Organ mora podatka o datumu in kraju rojstva izbrisati na način iz 21. čl. Uredbe, ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki.
V zvezi z navedbo prosilca, da diploma Fakultete za pomorstvo in promet nima potrebnih znakov avtentičnosti, to je podpisov rektorja in dekanice, ter žiga univerze ter da iz posredovanih dokumentov ni mogoče razbrati, da bi na njihovi podlagi konkretni javni uslužbenec izpolnjeval pogoje za zasedbo ustreznega delovnega mesta, pa Pooblaščenec poudarja, da presojanje tovrstnih vprašanj ne sodi v okvir odločanja v postopku dostopa do informacij javnega značaja, zato Pooblaščenec o teh pritožbenih navedbah ni odločal.
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi I. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa v izpodbijanem delu odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka. Organ je tako dolžan prosilcu posredovati fotokopije diplome Fakultete za pomorstvo in promet, potrdila o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za mestnega inšpektorja z dne 26.3.2001, potrdila o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku z dne 18.1.1996 in potrdila o opravljenem preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku za VII. stopnjo izobrazbe, pri čemer je dolžan iz navedenih dokumentov izbrisati samo podatke o datumu rojstva in kraju rojstva javnega uslužbenca. To je dolžan storiti v roku 3 dni od pravnomočnosti te odločbe. Pravnomočnost bo nastopila v skladu s I. odst. 225. čl. ZUP takrat, ko se ta odločba ne bo več mogla izpodbijati v upravnem sporu (rok za vložitev tožbe v upravnem sporu pa je 30 dni).
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka