Prosilec zoper Občino Cerklje na Gorenjskem
+ -Številka: 021-31/2006/4
Kategorije: Poslovna skrivnost, Varstvo upravnega postopka
Datum: 17.5.2006
Šifra: 021-31/2006/4
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi III. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 v nadaljevanju ZInfP), o pritožbi……… (v nadaljevanju prosilec) z dne 22.3.2006, zoper odločbo Občine Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje (v nadaljevanju organ), št. 08008-05/2005-03-AJ z dne 22.2.2006, na podlagi IV. odst. 27. čl. ZDIJZ ter I. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku treh dni od pravnomočnosti te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- predpogodbo za sklenitev prodajne pogodbe z dne 30.6.2000, sklenjene med dediči po pokojnem ……. in Občino Cerklje na Gorenjskem,
- prodajno pogodbo z dne 4.10.2002, sklenjeno med 15 osebami kot prodajalci in Občino Cerklje na Gorenjskem kot kupcem,
- prodajno pogodbo št. 46513-02/2005, sklenjeno med ……. kot prodajalko in Občino Cerklje na Gorenjskem kot kupcem,
pri čemer je iz vseh dokumentov dolžan izbrisati rojstne datume, enotne matične številke, davčne številke, stalna prebivališča, podatke o bančnih računih in hranilnih knjižicah ter podatke o dednem deležu prodajalcev zemljišč ter podatek o zadnjem prebivališču zapustnika ……...
3. Pritožba prosilca se v preostalem delu kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 18.12.2005 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval dostop do vseh pogodb, ne glede na to, ali so pogodbene obveznosti že zaključene (vključno z aneksi in dodatki k tem pogodbam), sklenjene med Občino Cerklje na Gorenjskem in lastniki zemljišč ob zemljišču v Šmartnem, s katerim je občina kompenzirala plačilo stroškov gradnje prizidka k osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah na Gorenjskem, od katerih je občina kupila zemljišča zaradi dostopa do zemljišč, katerih lastnik je gradbeno podjetje Gradbinec. V zahtevi je še navedel, da želi zahtevane dokumente pridobiti za nepridobitni namen. Prosilec je dokumente zahteval v obliki fotokopije.
Organ je dne 17.1.2006 izdal sklep št. 08008-05/2005-02, s katerim je rok za dostop do informacij javnega značaja podaljšal za 30 delovnih dni, z obrazložitvijo, da so zahtevane informacije zelo obsežne in terjajo dodatno pridobivanje izjav zainteresiranih oseb, zaradi česar organ potrebuje več časa za posredovanje zahtevanih informacij.
Organ je dne 22.2.2006 izdal odločbo št. 08008-05/2005-03-AJ, s katero je zahtevo prosilca na podlagi 2. in 7. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ v celoti zavrnil z obrazložitvijo, da gre v zahtevi za zaprosilo za podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe in za podatke, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka in bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi upravnega postopka.
Prosilec je dne 7.3.2006 pri Pooblaščencu vložil vlogo, naslovljeno kot Obvestilo o zlorabi določil Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da mu je bil z odločbo župana občine Cerklje na Gorenjskem onemogočen dostop do informacije javnega značaja.
Ker je bila vloga prosilca z dne 7.3.2006 nejasna, je Pooblaščenec z dopisom z dne 27.3.2006 prosilca pozval, da vlogo dopolni tako, da v njej jasno navede, ali vlaga pritožbo v skladu z 229. čl. (in dalje) ZUP, ali zahtevo za nadzor nad izvajanjem ZDIJZ. Prosilec je nato dne 22.3.2006 vložil vlogo, iz katere jasno izhaja, da gre za pritožbo zoper odločbo organa št. 08008-05/2005-03-AJ z dne 22.2.2006, saj je napisana na obrazcu Pooblaščenca za pritožbo na podlagi ZDIJZ.
Pooblaščenec je pritožbo v skladu z II. odst. 239. čl. ZUP poslal organu prve stopnje, ta pa je z dopisom z dne 12.4.2006 odstopil spis z v reševanje Pooblaščencu. Spisu je priložil tudi Pogodbo št. 35103-03/2003 z dne 11.9.2003 o adaptaciji in dozidavi osnovne šole Davorin Jenko – Cerklje III. faza, ki jo je organ sklenil s podjetjem Gradbinec GIP d.o.o., Aneks št. 1 k Pogodbi št. 35103-03/2003 z dne 11.9.2003 o adaptaciji in dozidavi osnovne šole Davorin Jenko – Cerklje III. faza, ki ga je organ sklenil s podjetjem Gradbinec GIP d.o.o. dne 6.9.2004 in Aneks št. 2 k Pogodbi št. 35103-03/2003 z dne 11.9.2003 o adaptaciji in dozidavi osnovne šole Davorin Jenko – Cerklje III. faza, ki ga je organ sklenil s podjetjem Gradbinec GIP d.o.o. dne 10.11.2004.
Po pozivu Pooblaščenca je organ dne 24.4.2006 poslal še dokumente v zvezi z odkupom zemljišč v Šmartnem, in sicer:
- predpogodbo za sklenitev prodajne pogodbe z dne 30.6.2000, sklenjene med dediči po pokojnem ……. in Občino Cerklje na Gorenjskem,
- prodajno pogodbo z dne 4.10.2002, sklenjeno med 15 osebami kot prodajalci in Občino Cerklje na Gorenjskem kot kupovalko,
- sklep Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. Dn 6026/2002,
- prodajno pogodbo št. 46513-02/2005, sklenjeno med ……. kot prodajalko in Občino Cerklje na Gorenjskem kot kupovalko,
- zemljiškoknjižni predlog z dne 3.8.2005 za vpis lastninske pravice in
- sklep Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. Dn 5100/2005.
Pooblaščenec je dokumente prejel dne 3.5.2006.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma opozarja, da je prosilec zahteval zgolj dostop do vseh pogodb med Občino Cerklje na Gorenjskem in lastniki zemljišč ob zemljišču v Šmartnem, s katerim je občina kompenzirala plačilo stroškov gradnje prizidka k osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah na Gorenjskem. Od njih je občina kupila zemljišča zaradi dostopa do zemljišč, katerih lastnik je gradbeno podjetje Gradbinec. Prosilec torej ni zahteval dostopa do vseh dokumentov v zvezi z odkupom zemljišč v Šmartnem. Pooblaščenec je zato odločal zgolj o dostopu do predpogodbe za sklenitev prodajne pogodbe z dne 30.6.2000, sklenjene med dediči po pokojnem ……. in Občino Cerklje na Gorenjskem, prodajne pogodbe z dne 4.10.2002, sklenjene med 15 osebami kot prodajalci in Občino Cerklje na Gorenjskem kot kupcem ter prodajne pogodbe št. 46513-02/2005, sklenjene med ……. kot prodajalko in Občino Cerklje na Gorenjskem kot kupcem, ne pa tudi o dostopu do ostalih dokumentov, ki jih je organ poslal Informacijskemu pooblaščencu po odstopu pritožbe.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja in v 1. členu vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu I. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih v konkretnem primeru zahteva prosilec, nedvomno predstavljajo informacije javnega značaja, saj se nahajajo v obliki dokumentov, ki so v posesti organa. Gre torej za informacije, s katerimi organ razpolaga in ki se nahajajo v pisni obliki, obenem pa tudi izvirajo iz delovnega področja organa. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149). Zahtevane informacije izvirajo iz delovnega področja organa, ker se nanašajo na sklenjene pogodbe med organom in drugimi osebami. S temi pogodbami je organ kupil določena zemljišča, zato te pogodbe predstavljajo podlago za pridobitev lastninske pravice organa na teh zemljiščih. Glede na navedeno so zahtevane informacije povezane z upravljanjem premoženja organa, ki gotovo spada v njegovo delovno področje.
Po načelu prostega dostopa iz 5. čl. ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne vsem prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi III. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilcu ni potrebno pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pomeni, da prosilec za dostop do informacije javnega značaja ni treba izkazati pravnega interesa.
2. Izjeme od dostopa do informacij javnega značaja
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal le še, ali v konkretnem primeru obstaja katera izmed zakonsko določenih izjem. I. odst. 6. čl. ZDIJZ taksativno oziroma izčrpno našteva 11 izjem, zaradi katerih organ lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. V izpodbijanem sklepu se je organ skliceval na obstoj izjem iz 2. in 7. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ, ker naj bi zahtevani dokumenti vsebovali podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe ter podatke, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka in bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi upravnega postopka.
2.1 Izjema iz 2. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ
Poslovna skrivnost je kot izjema od dostopa do informacij javnega značaja določena v 2. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ, po kateri je izjema podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon, ki ureja gospodarske družbe, je Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZGD). Ta poslovno skrivnost definira po subjektivnem (I. odst. 39. člena ZGD) in objektivnem kriteriju (II. odst. 39. člena ZGD). Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2002 - Komentar ZGD, str. 194 in 196). Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če torej za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je torej podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto in ne in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja predstavlja poslovno skrivnost. Predmet poslovne skrivnosti so namreč lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 in 195).
Glede na to, da gre v konkretnem primeru za pogodbe, sklenjene med organom lokalne skupnosti in fizičnimi osebami, se postavlja vprašanje, katere osebe imajo sploh lahko poslovne skrivnosti oziroma, ali imajo lahko tudi osebe javnega prava poslovne skrivnosti v smislu izjeme iz 2. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ. Omenjena določba namreč kot izjemo dovoljuje zgolj poslovno skrivnost v skladu z ZGD, ki ureja gospodarske družbe, javnopravne osebe pa se po ZGD registrirajo zgolj izjemoma (npr. javna podjetja). Upoštevaje gramatikalno razlago, zaradi zelo ozke dikcije 2. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki izrecno priznava le poslovne skrivnosti, kot so predpisane za gospodarske družbe, se zdi, da te izjeme ni moč uporabiti za javnopravne subjekte, in sicer niti po analogiji, kot bi bilo to mogoče zagovarjati za druge zasebnopravne subjekte (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 208). Da obstajajo tudi poslovne skrivnosti javnopravnih subjektov, bi sicer lahko sklepali iz določenih določb Zakona o javnih naročilih (Ur. l. RS, št. 36/2004, v nadaljevanju ZJN-1, določbi 8. in 9. čl. ZJN-1), vendar v konkretnem primeru ne gre za pogodbe, sklenjene v postopkih javnih naročil.
Ne glede na zgoraj navedeni pomislek, pa Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru nikakor ni moč govoriti o poslovni skrivnosti. Na podlagi I. odst. 39. čl. ZGD (subjektivni kriterij), morajo namreč biti podatki kot poslovna skrivnost izrecno označeni s pisnim sklepom, kar v konkretnem primeru ni bilo storjeno, podatki, ki jih zahteva prosilec, pa tudi ne prestanejo škodnega testa poslovne skrivnosti, kot ga določa II. odst. 39. člena ZGD (objektivni kriterij). Pooblaščenec namreč po pregledu zahtevanih pogodb ugotavlja, da le-te ne vsebujejo nobenega podatka, ki bi lahko kakorkoli vplival na kakršnikoli »tržni položaj« organa, oziroma katerega sporočitev neupravičeni osebi bi škodila »konkurenčnemu položaju« organa. Gre namreč za klasične prodajne pogodbe (oziroma predpogodbo) civilnega prava. Z razkritjem podatkov iz zahtevanih dokumentov organu nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zaradi česar noben podatek v zahtevanih dokumentih ne more biti varovan kot poslovna skrivnost v smislu II. odst. 39. čl. ZGD.
Pooblaščenec na tem mestu opozarja na določbo III. odst. 39. čl. ZGD, po kateri se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni in s tem v zvezi na 1. alinejo III. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe I. odst. 6. čl. ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, razen v primerih izjem iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V omenjeni določbi ZDIJZ je poudarjena nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja, ki skupaj z demokratično funkcijo pomeni uresničevanje načela javnosti in odprtosti delovanja državnih organov. Funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. V predmetni zadevi gre nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev, saj gre za pogodbe, ki se nanašajo na nakup zemljišč s strani organa (organ je lokalna skupnost), ki je za nakup uporabil svoja, torej javna sredstva. Organ torej že zaradi določbe 1. alineje III. odst. 6. čl. ZDIJZ, v povezavi z določbo III. odst. 39. čl. ZGD, ne bi smel zavrniti dostopa do zahtevanih dokumentov, sklicujoč se na poslovno skrivnost.
2.2 Izjema iz 7. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ
7. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno podana dva pogoja:
1. podatek mora biti pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in
2. specifični škodni test (razkritje dokumenta takega podatka bi škodovalo njegovi izvedbi).
Upoštevajoč navedeno definicijo, je že na prvi pogled očitno, da v konkretnem primeru ne gre za podatke, ki bi bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka. Zahtevani dokumenti namreč predstavljajo civilnopravne pogodbe, ki jih je organ sklenil s fizičnimi osebami, za sklenitev takšnih pogodb pa ni potrebno izvesti upravnega postopka. Ker torej ni podan že prvi izmed pogojev za obstoj izjeme iz 7. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ, izvedba škodnega testa v konkretnem primeru ni bila potrebna.
Pooblaščenec na tem mestu ponovno opozarja, da zgolj splošno in abstraktno sklicevanje na izjeme ne zadošča, saj dokazno breme o tem, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ zavezanec. Načelo prostega dostopa namreč vzpostavlja pravno domnevo, po kateri so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Iz tega sledi, da je na zavezancu tako breme zatrjevanj, kot tudi breme dokazovanja izjem. Če zavezanec ne dokaže, da gre za izjemo iz 6. čl. ZDIJZ, je v dvomu potrebno zahtevi za dostop do informacije ugoditi. S tega vidika je argumentacija organa v izpodbijani odločbi povsem nezadostna, saj organ v obrazložitvi z ničimer ni utemeljil zatrjevanih izjem.
3. Delni dostop po določilu 7. člena ZDIJZ
Kljub navedenemu pa je Pooblaščenec na podlagi II. odst. 247. čl. ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti izpodbijane odločbe med drugim nalaga preizkus, ali je bil prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali zahtevani dokumenti vsebujejo druge podatke, ki predstavljajo izjemo po I. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pri tem je ugotovil, da pogodbe, ki jih zahteva prosilec, vsebujejo določene varovane osebne podatke fizičnih oseb, in sicer, poleg imen in priimkov prodajalcev zemljišč, tudi rojstne datume, enotne matične številke, davčne številke, stalna prebivališča, podatke o bančnih računih in hranilnih knjižicah in podatke o dednem deležu prodajalcev zemljišč ter ime, priimek in zadnjem prebivališču zapustnika, po katerem so prodajalci dedovali zemljišča, ki so bila predmet prodaje. Razkritje navedenih osebnih podatkov bi pomenilo kršitev določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZVOP-1), zato ti podatki obenem predstavljajo izjemo po 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ. S tem v zvezi Pooblaščenec opozarja na določilo 7. čl. ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa, in ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V primeru obstoja varovanih osebnih podatkov (rojstni datum,…) je organ torej dolžan omogočiti (le) delni dostop (7. čl. ZDIJZ) in zahtevo zavrniti v delih, ki predstavljajo pri fizični osebi varovani osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Ob tem mora organ omogočiti vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja v skladu z 21. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, v nadaljevanju: Uredba), ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Po določilu 1. tč. 6. čl. ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. V 2. tč. 6. čl. ZVOP-1 pa je določeno, da je posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 Pooblaščenec poudarja, da navedba zgolj imena in priimka fizične osebe, brez česarkoli drugega (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ipd.), ne predstavlja nujno osebnega podatka v smislu ZVOP-1, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, na podlagi katerih je mogoče določiti fizično osebo. Enako je tudi stališče Ustavnega sodišča RS v odločbi U-I-229/03: »Identifikaciji nepremičninskega posrednika služita podatek o imenu in priimku. Ker zgolj podatek o imenu in priimku ne zadostuje, je za identifikacijo posameznika potreben še dodaten podatek. Popolno identifikacijo posameznika omogoča tako podatek o EMŠO kot tudi podatek o davčni številki.«
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec odločil, da mora organ na vseh zahtevanih dokumentih - predpogodbi za sklenitev prodajne pogodbe z dne 30.6.2000 ter obeh prodajnih pogodbah, izbrisati podatke o rojstnih datumih, enotnih matičnih številkah, davčnih številkah, stalnih prebivališčih, bančnih računih in hranilnih knjižicah in podatke o dednih deležih vseh prodajalcev zemljišč ter podatek o zadnjem prebivališču zapustnika ……., saj ti podatki predstavljajo izjemo po 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organu pa ni treba izbrisati imen in priimkov prodajalcev zemljišč, saj Pooblaščenec ocenjuje, da ne gre za določljive osebe, ker zgolj ime in priimek ne omogočata razpoznavnosti v smislu 2. tč. 6. čl. ZVOP-1.
Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi I. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan zagotoviti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer mu je dolžan posredovati fotokopije zahtevanih pogodb (oziroma predpogodbe), pri čemer je iz vseh pogodb dolžan izbrisati rojstne datume, enotne matične številke, davčne številke, stalna prebivališča, podatke o bančnih računih in hranilnih knjižicah in podatke o dednem deležu prodajalcev zemljišč ter podatek o zadnjem prebivališču zapustnika …….. To je dolžan storiti v roku 3 dni od pravnomočnosti te odločbe. Pravnomočnost bo nastopila v skladu s I. odst. 225. čl. ZUP takrat, ko se ta odločba več ne bo mogla izpodbijati v upravnem sporu (rok za vložitev tožbe v upravnem sporu pa je 30 dni).
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka