Prosilka zoper RTV Slovenija
+ -Številka: 021-29/2006/2
Kategorije: Poslovna skrivnost
Datum: 13.06.06
Šifra: 021-29/2006/2
Informacijski pooblaščenec, po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZInfP) ter 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………..……….. (v nadaljevanju prosilka) z dne 30.3.2006, zoper odločbo Javnega zavoda RTV Slovenija, Kolodvorska 2 - 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) brez šifre z dne 22.3.2006, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilki v roku 15 dni omogočiti vpogled v dokument z naslovom ''IZVAJALSKI HONORARJI'' in prilogo z naslovom »NORMATIVI IZVAJALSKIH HONORARJEV« tako, da se pri obeh izloči skrajni desni stolpec, ki določa ceno storitve.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 17.1.2006 na organ naslovila zahtevo za vpogled in fotokopijo cenika organa, ki določa cene avtorskih storitev zunanjih sodelavcev za scenarije, režijo trik-animacijo, glasbeno opremo in igro za TV programe.
Ker organ ni odločil o prosilkini zahtevi v roku dvajsetih delovnih dni iz 23. člena ZDIJZ, je prosilka dne 22.2.2006 pri Informacijskem pooblaščencu vložila pritožbo zaradi molka organa.
Informacijski pooblaščenec je nato z dopisom št. 092-1/2006/70 z dne 23.2.2006 pozval organ, da po določilu 1. odstavka 255. člena ZUP v roku osmih dni sporoči, zakaj odločbe ni izdal v zakonitem roku.
Organ je dne 22.3.2006 izdal odločbo brez šifre, s katero je prosilkino zahtevo glede vpogleda v cenik organa, ki določa cene avtorskih del zunanjih sodelavcev za scenarije, režijo, ''trik animacijo'', glasbeno opremo in igro za TV programe, zavrne v tistem delu, ki se nanaša na ''trik animacijo''. V preostalem delu je organ prosilki vpogled v cenik že omogočil. Iz obrazložitve organa izhaja, da prosilka zahteva del cenika, ki se nanaša na ''trik animacijo'', vendar trik animacija ne predstavlja posebne kategorije, ki bi bila samostojno ovrednotena v ceniku organa. Plačilo za tako imenovano ''trik animacijo'' je torej vedno, redno in pri vseh honorarnih avtorskih storitvah, vsebovano v ceni celotne storitve in ne tvori samostojne kategorije vrednotenja. Prav zato ta storitev tudi ni predmet samostojnih pogajanj glede cene storitve. Prosilka zato zahteva vpogled v dokument, ki ne obstaja, zato je organ na podlagi 4. člena ZDIJZ njeno zahtevo zavrnil.
Zoper odločbo z dne 22.3.2006 je prosilka vložila pritožbo z dne 30.3.2006. V njej navaja, da je organ zahtevo zavrnil neutemeljeno ter da je obrazložitev izpodbijane odločbe zavajajoča. Pritožnica ne verjame, da ne obstaja kategorija risank oziroma animiranih filmov v ceniku organa za zunanje sodelavce. Pritožnica nato obširno pojasnjuje postopek in način izdelave animiranega filma, kot tudi, koliko časa z organom že sodeluje. Pojasnjuje, da je ''izrecno zahtevo vpogleda v del cenika, ki se nanaša izključno na plačilo storitve trik animacije'' definiral, predlagal in vpogled odobril bivši generalni direktor RTVS že 2.3.2006 ter da ima legitimno pravico izvedeti za merila, po katerih se njeno delo ocenjuje. Ocenjuje, da je opredelitev samostojnih pogajanj o cenah storitev zunanjih sodelavcev zavajajoča in glede na prikrivanje cenikov pred zunanjimi ustvarjalci tudi neizvedljiva. Pritožnica ne verjame, da kategorije risank oziroma animiranih filmov ni na ceniku za zunanje sodelavce. Pritožnica pojasnjuje, da je od trik mojstra izvedela, da ima vsak od postopkov v nastajanju trik animacije svojo ceno, zaradi tega mora imeti tudi avtor, zaradi katerega te službe obstajajo (trik, trik-mojster, laboratorij in prepisovalnica s strokovnjaki) definirano ceno. Pojasnjuje, da v preteklosti od organa za svoje delo ni bila ustrezno plačana ter da je cenik za določanje honorarjev zunanjim sodelavcem veljaven dokument, ki se ga morajo producenti in uredniki držati, saj gre za razdelitev javnih financ. Glede na vse navedeno, pritožnica v celoti vztraja pri zahtevanem vpogledu v cenik organa, ki določa cene avtorskih del zunanjih sodelavcev na področju trik animacije.
Organ je pritožbo prosilke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj s celotnim spisom, z dopisom brez šifre z dne 6.4.2006, na podlagi 1. odstavka 245. člena ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu, ki je zadevo prejel 10.4.2006.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec ugotavlja, da prosilka zahteva dokument, ki izkazuje določitev cene trik animacije oziroma določitev višine honorarja zunanjih sodelavcev organa pri izdelavi trik animacije. Pooblaščencu o pritožbi zoper molk organa z dne 21.1.2006 ni bilo potrebno odločati, ker je organ po pozivu Pooblaščenca z dne 23.2.2006 izdal odločbo, zoper katero je nato prosilka vložila pritožbo z dne 30.3.2006 in o kateri je Pooblaščenec odločil s to odločbo.
1. Pojem informacije javnega značaja in poizvedbe Pooblaščenca na podlagi 11. člena ZInfP
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena z tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področje organa (informacije je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga in
- da se le-ta nahaja v materializirani obliki-v obliki dokumenta.
Pooblaščenec je v obravnavanem primeru najprej ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevani dokument obstaja ter vpogleda v njihovo vsebino, je Pooblaščenec dne 13.4.2006 pri uradni osebi za dajanje informacij javnega značaja pri organu opravil poizvedbo in razgovor na podlagi 11. člena ZInfP. Določilo 11. člena ZInfP namreč določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Poizvedba se je nanašala na dokument, ki ga je prosilka zahtevala.
Pooblaščenec je za potrebe te odločbe po pozivu z dne 13.4.2006, od prvostopenjskega organa dne 21.4.2006 prejel dokument z naslovom ''Izvajalski honorarji'' s pojasnilom, da se po priloženem ceniku avtorskih in izvajalskih honorarjev, izračunava vrednost plačil zunanjim sodelavcem. Pooblaščenec je nato dne 3.5.2006 od organa prejel še dodatno pisno pojasnilo organa z dne 26.4.2006, z naslovom ''Cenik avtorskih in izvajalskih honorarjev za zunanje sodelavce'', brez šifre. V dopisu organ pojasnjuje, da je cenik zgolj instrukcijske narave in pomeni vodilo delavcem organa. Cene, navedene v ceniku, namreč pomenijo zgornjo mejo pogodbenega vrednotenja posamezne storitve in s tem zgornjo mejo pogodbene vrednosti, dejanska pogodbena vrednost pa je predmet pogajanja pogodbenih strank. Iz dopisa še izhaja, da v praksi vrednotenje navadno ne presega cene, navedene v ceniku, v primeru pa, ko avtor oziroma izvajalec zahteva višje vrednotenje, pa je za dogovor z višjo pogodbeno vrednostjo potreben podpis generalnega direktorja organa. Organ v dopisu še navaja, da ne želi, da bi bila vsebina instrukcijskega cenika, ki se uporablja zgolj kot notranji orientir, znana strankam, s katerimi se pogaja, zaradi česar je v preteklosti tudi zavračal javnost tega dokumenta. Kot izhaja iz dopisa in uradnega zaznamka Pooblaščenca z dne 13.4.2006, se trik animacija načeloma več ne uporablja, zato kot storitev tudi ni posebej navedena na ceniku, pač pa je vsebovana v posameznih drugih elementih cenika, ki pa so plačljivi.
Pooblaščenec je z opravljenimi poizvedbami na zgoraj navedeni podlagi ugotovil predvsem dve relevantni okoliščini:
- zahtevani dokument, ki daje podatek med drugim tudi o ceni trik animacije, obstaja, sicer ne kot samostojna postavka v ceniku, pač pa je cena za storitev trik animacije vsebovana in določljiva v posameznih drugih plačljivih delih cenika;
- zahtevani dokument ne pomeni uradnega cenika, zaradi česar tudi ni javno objavljen, pač pa pomeni zgolj orientir - pripomoček za oblikovanje cene pri pogajanjih s posameznim avtorjem.
2. Informacija javnega značaja in izjeme od prostega dostopa
Pooblaščenec ugotavlja, da gre za dokument, ki sicer izpolnjuje vse tri pogoje za obstoj informacije javnega značaja, kot jih določa 1. odstavek 4. člena ZDIJZ. Gre namreč za informacijo, ki izvira iz delovnega področje organa (informacija je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), organ z njo razpolaga, nahaja pa se v materializirani obliki, v obliki dokumenta.
Z zahtevanim dokumentom,, ki ima naslov ''IZVAJALSKI HONORARJI'' s prilogo z naslovom ''NORMATIVI IZVAJALSKIH HONORARJEV'', brez datuma in šifre, ki je v pisni obliki , organ razpolaga.
Dokument pa tudi izvira iz delovnega področja organa, pri čemer je treba upoštevati, da ZDIJZ določa širše delovno področje organa in zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149).
Delovno področje organa določa Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/2005 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZRTVS-1). Po določbi 1. člena ZRTVS-1 je organ javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti in katerega ustanovitelj je po določbi 2. člena ZRTVS-1 Republika Slovenija. Pri izvajanju javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti pa mora organ po določbi 3. člena med drugim zagotavljati tudi kakovostne izobraževalne oddaje, produkcijo igranega programa, visoko kakovostno lastno produkcijo, namenjeno otrokom in mladostnikom, kakovostne razvedrilne vsebine za vse starostne skupine ter produkcijo in predvajanje slovenskih avdiovizualnih del in audiovizualnih del neodvisnih producentov.
Upoštevati je treba, da je pojem delovnega področja iz 4. člena ZDIJZ bistveno širši od pojma delovnega področja po določilih ZRTVS-1, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti organa iz tega področnega zakona, temveč vse informacije, ki so na kakršenkoli način povezane s temi pristojnostmi. Zahtevana informacija predstavlja cenik, ki ga organ uporablja pri sklepanju raznovrstnih pogodb v zvezi s svojim delovnim področjem, ki hkrati pomeni izvajanje javne službe. Ker se prosilkina zahteva nanaša na informacije o vsebini konkretnega cenika organa, ki je tudi v njegovi posesti, izvira pa tudi iz delovnega področja organa, zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja.
V nadaljevanju je zato Pooblaščenec presojal le še, ali obstaja kakšna od izjem od prostega dostopa do zahtevane informacije, saj 1. odstavek 6. člena ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugim tudi, ko gre na primer za podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (tč. 2).
2.1. Izjema od prostega dostopa iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
ZDIJZ se glede definicije poslovne skrivnosti opira na ZGD. Določba 1. odstavka 39. člena ZGD kot poslovno skrivnost primarno opredeljuje podatke, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (subjektivni kriterij). Ne glede na to pa se po določilu 2. odstavka 39. člena za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki sicer kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Pooblaščenec pa dodatno pojasnjuje še, da 3. odstavek 39. člena ZGD izrecno določa tudi, da se za poslovno skrivnost ne morejo šteti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Po stališču teorije pa velja za poslovno skrivnost tudi podatek: cit.'' katerega sestavine so sicer znane, vendar je mogoče podatek kot celoto sestaviti, kompletirati le z določenim trudom''. (več Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2002).
Ker organ zahtevanega cenika ni za poslovno skrivnost določil s pisnim sklepom v skladu s 1. odstavkom 39. člena ZGD, je potrebno dokument presojati po določilu 2. odstavka 39. člena ZGD, saj je zahtevani dokument pomemben z vidika pogajalskega položaja organa pri oblikovanju cene storitve. Iz dopisa organa z dne 26.4.2006 namreč izhaja, da je dokument instrukcijske narave in pomeni vodilo delavcem organa pri pogajanju glede določitve cene storitve zunanjega sodelavca organa. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju obravnaval zahtevani dokument in presojal, ali vsebuje podatke, ki so poslovna skrivnost in ali je celoten dokument mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost ali pa dokument le delno vsebuje podatke, ki so poslovna skrivnost, in je zato v tem primeru mogoč delni dostop.
Pooblaščenec pojasnjuje, da so predmet poslovne skrivnosti lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu. Za presojanje zgoraj navedenega je torej potrebno razložiti definicijo poslovne skrivnosti, predvsem pa dejstvo, kdaj določen podatek pridobi in kdaj izgubi status poslovne skrivnosti. Izjema poslovne skrivnosti je tako v interesu organa kot tudi oseb, na katerih položaj takšne informacije vplivajo, v obravnavanem primeru torej vseh prebivalcev Republike Slovenije, ki organu plačujejo naročnino oziroma v širšem pogledu davkoplačevalcev, ki vsi prispevajo v proračun edinega ustanovitelja organa - Republike Slovenije.
Pooblaščenec je tako presojal podatke, vsebovane in razporejene v tabelah zahtevanega dokumenta. Ugotovil je, da cenik predstavljajo različne postavke, pri čemer je cena posamezne postavke razvidna v skrajnem desnem stolpcu. Cena je opredeljena in razčlenjena po enotah – npr. snemalni dan, branje ali recitiranje v minutah, animacija po vlogah v oddaji itd. Pooblaščenec je presodil, da prav podatki o ceni predstavljajo poslovno skrivnost, ker bi njihovo razkritje vplivalo ali pa bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj organa na trgu producentov v Sloveniji. Organ namreč opravlja konkretno ekonomsko dejavnost na trgu. Iz presojanih tabel izhaja, da je cena opredeljena kot orientir pri pogajanju glede določitve cene storitve (avtorskega honorarja) zunanjega sodelavca organa in sicer praviloma kot zgornja meja cene. Tako obstaja realna nevarnost, da bi bilo ogroženo investiranje posameznega projekta in položaj organa v postopku pogajanja s posameznimi zunanjimi sodelavci. Razkritje podatkov bi lahko vplivalo na možnost pridobitve sodelavcev ter predvsem poslabšalo pogajalsko pozicijo organa.
Organ igra na slovenskem trgu pomembno vlogo kot eden od izvajalcev radijske in televizijske dejavnosti, ki je ne le zaradi nujnosti tržnega obnašanja, pač pa tudi zaradi eksplicitne dolžnosti, določene v 3. členu ZRTVS-1, zavezan zagotavljati kakovostne storitve. Zakon zavezuje organ, da zagotavlja kakovostne izobraževalne oddaje in produkcijo igranega programa, visoko kakovostno lastno produkcijo, namenjeno otrokom in mladostnikom, kakovostne razvedrilne vsebine za vse starostne skupine itd. Zaradi ohranjanja položaja na trgu, obstaja v primeru razkritja načina določanja zgornje meje orientirne cene zunanjih sodelavcev, realna nevarnost, da bi prav to ogrozilo delovanje organa in izvajanje njegove poslovne politike na celotnem področju njegovega delovanja.
Tudi iz dopisa organa z dne 26.4.2006 izhaja, da gre v obravnavanem dokumentu za poslovno skrivnost in s tem izjemo po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, le pri začrtani zgornji meji pri določanju cene, v preostalem delu pa gre za informacije javnega značaja, ki so v skladu s 5. členom ZDIJZ prosto dostopne. Tiste dele dokumentov, ki predstavljajo poslovno skrivnost kot izjemo iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, v konkretnem primeru torej navedbe cene, je potrebno iz dokumenta izločiti, ker ti podatki lahko vplivajo na konkurenčni položaj organa na trgu.
Organ mora torej iz dokumenta izločiti podatke, navedene v izreku te odločbe, v preostalem delu pa prosilki zagotoviti dostop. Prav za potrebe takšnih situacij uvaja ZDIJZ v 7. členu institut delnega dostopa, podrobneje obrazložen v 3. točki obrazložitve.
3. Institut delnega dostopa po določilu 7. člena ZDIJZ
Na podlagi zgoraj navedenega je Pooblaščenec presodil, da je organ dolžan prosilki posredovati zahtevani dokument, skladno s 7. členom ZDIJZ, ki uvaja institut delnega dostopa, in določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Način oziroma oblika seznanitve prosilca z zahtevano informacijo (v konkretnem primeru vpogled) je po določilu 25. člena ZDIJZ odvisna od prosilčeve želje. Ker v konkretnem primeru prosilka zahteva, da se ji da dokument na vpogled, ji je organ po določbi 2. odstavka 25. člena dolžan vpogled omogočiti tako, da bo imela prosilka dovolj časa seznaniti se z vsebino dokumenta.
Podrobnosti glede posredovanja informacij javnega značaja pa določa tudi Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/05, v nadaljevanju Uredba). Tiste dele dokumentov, ki bi morebiti predstavljali kakršnokoli izjemo v skladu s 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, konkretno torej poslovno skrivnost, pa se mora iz dokumenta izločiti in prosilcu zagotoviti delni dostop po določilu 7. člena ZDIJZ. Ob seznanitvi prosilke s preostalim delom dokumenta, mora organ omogočiti vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja v skladu s 1. točko 1. odstavka 21. člena Uredbe, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki.
4. Javnost porabe javnih sredstev
Pooblaščenec pa se povsem na koncu opredeljuje tudi do posebnega pritožničinega zaključka, da gre pri zahtevanem dokumentu za cit. ''veljaven dokument, ki se ga morajo producenti in uredniki držati, saj gre za razdelitev javnih financ''.
Pooblaščenec posebej pojasnjuje, da ni pristojen za opredeljevanje glede ustreznosti načina določanja cene ali višine cene, dosežene s pogajanjem med organom in zunanjim svetovalcem. Pooblaščenec je ugotovil, da cena ni določena fiksno, pač pa le orientacijsko, dosežena cena pa je vsakokrat (torej v vsakem konkretnem primeru posebej) odvisna od uspeha pogajanj. Dosežena končna cena je torej rezultat pogajalskih sposobnosti pogajalskih strani (organa in zunanjega avtorja), praviloma pa je dosežena cena znotraj meje, določene z instrukcijskim, orientacijskim cenikom.
Pooblaščenec se posebej opredeljuje do pojma porabe javnih sredstev, saj se vprašanje javnosti in transparentnosti porabe proračunskih sredstev lahko v obravnavanem primeru postavlja samo glede višine dejanskega (izvedenega) izplačila s strani organa, ne pa glede pogajalskih sposobnosti oziroma predvidene zgornje meje cene. Velja torej podobno pravilo, kot npr. pri izbranem ponudniku pri javnih naročilih, kjer pride do sklenitve pravnega posla in realizacije plačila. Tudi sicer se analogno šteje, da je interes javnosti, da izve za neuspešne ponudbe, mnogo manjši, kot pri tistih, ki predstavljajo porabo javnega denarja (več v doktorski disertaciji mag. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, 2004, PF Ljubljana, str. 204-206).
Nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja, ki državljanom omogoča nadzor nad delom javne uprave, je ena od najpomembnejših funkcij, (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72). Glede na navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je dostop javnosti dopusten in interes javnosti lahko izražen samo v tistem delu oziroma obsegu vsakega konkretnega projekta, ki predstavlja porabo proračunskega denarja. Zgolj kjer in kadar pride do porabe proračunskega denarja, lahko gre za informacijo javnega značaja, saj ima javnost pravico seznaniti se s porabo javnih sredstev. Pri pravnih poslih pa, kjer do porabe proračunskih sredstev ne pride, ne gre za informacijo javnega značaja Da ZDIJZ zasleduje tak ratio legis, izhaja tudi iz določbe 3. odstavka 6. člena, po katerem se ne glede na določbe 1. odstavka, ki določa izjeme od prostega dostopa do zahtevane informacije, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.
Pooblaščenec je s pritožbo izpodbijano ravnanje organa odpravil zaradi nepravilne uporabe pravnega predpisa, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi in sam odločil na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka