EKO Krog d.o.o. zoper ZZZV Maribor
+ -Številka: 021-26/2006/4
Kategorije: Razno
Datum: 12.4.2006
Šifra: 021-26/2006/4
Informacijski pooblaščenec, po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZInfP) ter 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Družbe EKO KROG – društva za naravovarstvo in okoljevarstvo, Ravenska vas 3, 1410 Zagorje ob Savi in Boštjana Pihlerja, Novinarja Mladine (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ) št. 501/05 z dne 8.12.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 18.11.2005 na organ naslovil zahtevo za vpogled v poročilo o meritvah emisij snovi v zrak iz peči za žganje klinkerja v podjetju Cementarna Trbovlje d.d. za leto 2004.
Organ je nato z dopisom brez šifre, z naslovom ''Vpogled in posredovanje poročila o občasnih meritvah emisije snovi v zrak iz peči za klinker podjetja Lafarge Trbovlje za leto 2004'' z dne 18.11.2005, prosilcu odgovoril, da ima njihov naročnik podjetja Lafarge Cement Trbovlje d.d. (v nadaljevanju podjetje) zadržke glede posredovanja tega poročila, zato prosilcu zahtevanega dokumenta ne more posredovati.
Organ je nato izdal sklep št. 501/05 z dne 8.12.2005, s katero je prosilčevo zahtevo za vpogled v Poročilo o meritvah emisij snovi v zrak iz peči za žganje klinkerja v podjetju Cementarna Trbovlje d.d. za leto 2004, v celoti zavrnil. Organ v obrazložitvi sklepa navaja, da prosilčeva zahteva sicer ni posebej utemeljena, jo je pa organ dolžan obravnavati po določilu 15. člena ZDIJZ. Po določilu 101. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 41/2004, v nadaljevanju ZVO-1), mora povzročitelj obremenitve na okolje zagotavljati monitoring vplivov svojega delovanja na okolje. Gre za obratovalni monitoring, ki obsega: monitoring onesnaževanja okolja, monitoring stanja okolja, če subjekt s svojimi emisijami neposredno povzroča spremembo stanja okolja, monitoring zaradi zmanjševanja tveganja za okolje in monitoring naravnih pojavov, če subjekt s svojo dejavnostjo neposredno vpliva nanje. Povzročitelj obremenitve mora podatke obratovalnega monitoringa sporočati ministrstvu in občini, na območju katere pravna oseba obratuje. V skladu s Pravilnikom o pravih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS št. 70/1996 s spremembami, v nadaljevanju pravilnik) minister za okolje in prostor predpiše vrste emisij, standardov kakovosti okolja in naravnih pojavov, ki so predmet obratovalnega monitoringa, metodologijo njegovega izvajanja in način ter obliko sporočanja podatkov ministrstvu in občini. Povzročitelj obremenitve, ki je zavezanec za monitoring, kot naročnik sklene z izvajalcem monitoringa pogodbo o izvajanju monitoringa v tekočem letu, s katero se opredeli vsebina, obseg, pogostost in termine izvedbe monitoringa ter izdelavo in predajo poročila o občasnih meritvah. Zavezanec za monitoring lahko sklene pogodbo za izvedbo monitoringa z več izvajalci ali tudi več pogodb z istim izvajalcem tudi za eno opazovalno obdobje. Ta pogodbeni odnos podrobneje določa pravilnik. Na podlagi določil 22. člena pravilnika, mora izvajalec monitoringa izdelati poročilo o vsakokratnih občasnih meritvah in ga posredovati naročniku. Isti člen tudi določa, da mora zavezanec v obliki, ki jo predpiše minister za varstvo okolja, na osnovi poročil (lahko tudi poročil z več izvajalci) o občasnih meritvah (monitoring) pripraviti letno poročilo o emisiji snovi v zrak in ga vsako leto do 31. marca za preteklo leto predložiti Ministrstvu za okolje in prostor. Ministrstvo vodi o teh poročilih evidenco, ki je javno dostopna. Zaveza in s tem tudi možnost, katero od morebiti več poročil bo zavezanec izbral za poročanje, je predana povzročitelju obremenitve in ne izvajalcu monitoringa. V 25. členu pravilnika pa je določeno, da mora zavezanec (ne izvajalec monitoringa) poročila o občasnih meritvah hraniti najmanj pet let. Iz navedenega nedvoumno izhaja, da citirani predpisi natančno določajo povzročitelja tveganja, kot akterja in nosilca obveznega monitoringa za emisije v okolje, ki mora te informacije dostavljati za javnost Ministrstvu za okolje in občini. Ta dva organa torej s temi informacijami razpolagata in sta torej tudi zavezanca za predajo informacij javnega značaja tudi po ZDIJZ. V obravnavani zadevi je bil organ pogodbeni izvajalec ali le eden izmed pogodbenih izvajalcev naročnika – povzročitelja tveganja (podjetje), ki odgovarja za vsebino in predajo poročila naročniku. Dejavnost obratovalni monitoring emisij snovi v zrak ne sodi med dejavnosti organa s področja javnih služb zdravstva, zato je organ v tej zadevi do povzročitelja tveganja izključno v pogodbenem razmerju in je tako vloga organa prenehala z izpolnitvijo pogodbene obveznosti – predaje poročila naročniku. Od takrat dalje s poročilom razpolaga izključno naročnik, to je podjetje, ki jih mora v skladu z veljavno zakonodajo posredovati pristojnim organom (inšpekcijskim organom, pristojnemu ministrstvu). V skladu z navedenim gre pri konkretnem poročilu organa (kot pogodbenemu izvajalcu) za okoljski podatek, pridobljen na prostovoljni osnovi (pogodba) in ga lahko izvajalec na podlagi 110. člena ZVO-1 ''posreduje javnosti le ob pisnem soglasju osebe, ki je podatek dala'', to pa je naročnik storitve – povzročitelj tveganja. Organ je sicer poskušal pridobiti soglasje naročnika (podjetja) za posredovanje te informacije, ki pa tega ni dovolil. Glede na navedeno in veljavno zakonodajo, organ torej ni zavezanec za posredovanje informacij po ZDIJZ, ampak le pogodbeni zavezanec in zahtevanih informacij ne more posredovati. Ne glede na navedeno, pa organ v duhu določil ZDIJZ navaja nekatere razpoložljive podatke, ki niso v koliziji s pogodbenim razmerjem med naročnikom in izvajalcem, vendar so v pomoč prosilcu:
- poročilo o občasnih meritvah emisij snovi v zrak v letu 2004 poseduje naročnik,
- letna poročila o emisijah snovi v zrak, ki jih zavezanci pripravijo tudi na osnovi podatkov iz poročil o občasnih meritvah, so javno dostopna na Ministrstvu za okolje in prostor,
- dostop do poročil o občasnih meritvah ima Inšpekcija za varstvo okolja, ki je organ iz 1. člena ZDIJZ.
Organ je postopek vodil na podlagi 23. člena ZDIJZ, razlog za zavrnitev zahteve pa je izjema iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Zoper sklep št. 501/05 z dne 8.12.2005 je prosilec vložil pritožbo z dne 4.1.2005. V obrazložitvi navaja, da je organ prosilčevo zahtevo nepravilno zavrnil s sklepom namesto z zavrnilno odločbo. Organ pa je nepravilno ugotovil tudi dejansko stanje. V 6. členu ZDIJZ so navedene izjeme, ki so lahko podlaga za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, obenem pa iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se te izjeme ne upoštevajo, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu. Izpodbijani sklep organa je zato v nasprotju z določilom 6. člena ZDIJZ.
Organ je nato izdal popravni sklep št. 501/05/270/2006 z dne 24.3.2006, s katerim je izpodbijani sklep popravil tako, da se v izreku sklepa na koncu stavka beseda ''zavrne'' zaradi pomote briše in nadomesti z ''zavrže''. Vse ostale določbe izpodbijanega sklepa pa ostanejo nespremenjene. V obrazložitvi popravnega sklepa je navedeno, da je vloženo zahtevo prosilca potrebno zavreči, ker je zavezanec naročnik – podjetje, ki pa ni izdalo potrebnega soglasja za posredovanje zahtevanih podatkov, zaradi česar v skladu s 5. odstavkom 110. člena ZVO-1, tega podatka ne more posredovati. Glede na navedeno, je bilo potrebno izdati ustrezen sklep, s katerim se zahteva zavrže. Pri zapisu izreka sklepa je bilo pomotoma zapisano, da se zadeva zavrne, namesto pravilno zavrže, zato je bilo potrebno po določilu 223. člena ZUP izdati sklep o popravku pomote.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj s celotnim spisom, z dopisom št.: 285/06 z dne 28.3.2006, na podlagi 1. odstavka 245. člena ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku, skupaj s celotnim odstopljenim spisom, od prvostopenjskega organa med drugim prejel tudi dokument z naslovom ''Emisije snovi v zrak iz naprav za proizvodnjo klinkerja in cementa v podjetju Lafarge cement d.d., Trbovlje september 2004'', šifra: DAT.: IVOTS-12-2004-PR04 Lafarge 1.
Pooblaščenec je pri pregledu spisa ugotovil, da je prosilec zahtevani dokument že dobil. Spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki ga je Pooblaščenec dolžan spoštovati pri svojem delu, narekuje, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Pooblaščenec je tako pri pregledu spisa ugotovil, da je prosilec svojo zahtevo še preden jo je naslovil na organ, naslovil na Ministrstvo za okolje in prostor oziroma na njen organ v sestavi – Agencijo Republike Slovenije za okolje in prostor. Ta je z dopisom šifra 09001-86/2005, z dne 23.11.2005, prosilčevo zahtevo po določilu 20. člena ZDIJZ odstopila pristojnemu Inšpektoratu za okolje in prostor. Ker iz spisa ni bilo razvidno, ali je prosilec zahtevani dokument nato dejansko tudi prejel, je Pooblaščenec pri Inšpektoratu za okolje in prostor dne 6.4.2006 in 10.4.2006 opravil poizvedbe. Iz opravljenih poizvedb in uradnega zaznamka z dne 6.4.2005 in 10.4.2005 izhaja, da je bil prosilcu dne 5.12.2005 posredovan dokument z naslovom ''Emisije snovi v zrak iz naprav za proizvodnjo klinkerja in cementa v podjetju Lafarge cement d.d., Trbovlje september 2004'', šifra: DAT.: IVOTS-12-2004-PR04 Lafarge 1. To pomeni, da je prosilec zahtevani dokument že prejel.
ZDIJZ v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V obravnavanem primeru je ključnega pomena tudi zakonska definicija informacije javnega značaja. Ta je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec zahteva konkreten obstoječ dokument (v pisni obliki), s katerim razpolaga (ga ima v posesti) Inšpektorat za okolje in prostor, ki je organ zavezanec v smislu 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, in je prosilcu dokument dne 5.12.2005 tudi že posredoval. Dokument torej je informacija javnega značaja, saj se nahaja v obliki dokumenta, ki ga je Inšpektorat za okolje in prostor pridobil od drugih oseb in obenem izvira iz njegovega delovnega področja, kot je določeno v Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS št. 41/2004, ZVO-1), Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS št. 56/2002, ZIN) in Zakonu o državni upravi (Uradni list RS št. 52/2002 s spremembami, ZDU-1). Širše oziroma celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ in zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Ker zahtevani dokument izvira iz delovnega področja Inšpektorata za okolje in prostor, zahtevana informacija izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Po ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149). Pojem delovno področje iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma delovno področje po določilih področnih zakonov (kot v tem konkretnem primeru ZLS), saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, temveč vse informacije, ki so na kakršenkoli način povezane s temi pristojnostmi.
V konkretnem primeru torej nedvomno gre za informacijo javnega značaja, katere bistvo je tudi v njeni prosti dostopnosti. Po določilu 1. odstavka 1. člena in 1. odstavka 5. člena ZDIJZ je prost dostop omogočen vsakomur, pravnim in fizičnim osebam. To pomeni, da so informacije javnega značaja pod enakimi pogoji prosto dostopne vsem, ne glede na to, kdo je prosilec.
Določba 26. člena ZDIJZ sicer določa, da se zahteva lahko v celoti ali delno zavrne samo, kadar zahtevana informacija predstavlja eno izmed izjem iz 6. člena ZDIJZ. To pomeni, da ZDIJZ zavrnitve zahteve iz razloga njenega ponavljanja ne predvideva in torej zavrnitev zahteve ni mogoča iz razloga, ker je prosilec ta dokument na podlagi predhodne zahteve že prejel. Vendar pa je v obravnavani zadevi bistveno, da je iz listinske dokumentacije, ki jo je prosilec Pooblaščencu sam posredoval, kot tudi iz opravljenih poizvedb Pooblaščenca razvidno, da prosilec z zahtevanim dokumentom razpolaga. To pa pomeni, da prosilec v tem delu zahteve zagotovo ne more imeti pravovarstvene potrebe (prim. Komentar Ustave RS, Lovro Šturm (urednik), Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije 2002, komentar k 156., 161. in 162. čl.), da bi od organa ponovno prejel dokument z naslovom ''Emisije snovi v zrak iz naprav za proizvodnjo klinkerja in cementa v podjetju Lafarge cement d.d., Trbovlje september 2004'', šifra: DAT.: IVOTS-12-2004-PR04 Lafarge 1. Prosilec zato v tem delu zahteve ne more uživati pravnega varstva.
Pooblaščenec glede na navedeno posebej navaja, da se v obravnavani zadevi ne spušča niti v status organa zavezanca ali nezavezanca po določbi 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, niti v zavrnitveni razlog organa po določilu 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, oziroma v samo pravilnost izpodbijanega sklepa oziroma odločbe. Pooblaščenec v konkretnem primeru zato zgolj ugotavlja, da prosilec nima pravovarstvene potrebe po prejemu navedenega dokumenta, saj z dokumentom že razpolaga. Ker je torej prosilec zahtevane informacije v teku pritožbenega postopka nedvomno že pridobil, četudi ne od organa, za pritožbo več nima pravovarstvene potrebe.
Glede na navedeno, je prosilčeva pritožba neutemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v izpodbijanem sklepu. Na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP je zato Pooblaščenec v tej odločbi navedel pravilne razloge za zavrnitev obravnavane pritožbe ter pritožbo zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka