Prosilec zoper Vrhovno sodišče RS
+ -Številka: 021-23/2006/6
Kategorije: Ali dokument obstaja
29. 5. 2006
Šifra: 021-23/2006/6
Informacijski pooblaščenec, po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (UL RS št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 24/03, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo številka: Su 36-03/2006-34, z dne 03.02.2006, uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana za Okrajno sodišče v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
Obrazložitev:
Prosilec je dne 28.11.2005 na Okrajno sodišče v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana, naslovil zahtevo za posredovanje dokumentov, ki predstavljajo informacijo javnega značaja. Pri tem je pojasnil, da je v dednem in iz njega izhajajočih postopkih po pokojnem …………….., pooblaščenec ……………………………., ter da zato podaja vlogo za pridobitev izpisov iz vpisnika, imenika oz. pomožne knjige, ki jih skladno z 82. čl. Zakona o sodiščih (UL RS, št. 23/2005, v nadaljevanju ZS-UPB1) vodi navedeno sodišče in se nanašajo na morebitne povezave med podjetjem SPL d.d., Frankopanska 18a, Ljubljana in odvetnikom Vanjo Radanovičem, Ulica bratov Učakar 62, Ljubljana.
Nadalje je prosilec podrobno opisal ravnanje g. …………. v dednem postopku po pokojnem g. …….., ter prosil, da se mu zaradi nameravane vložitve kazenske tožbe, zaradi samovoljnega ravnanja sodediča g. ……………. in ostalih vpletenih, ter zaradi priprave na pravdni postopek pod št. VP 2929/2005, posreduje odgovor na vprašanje, ali je iz vpisnika, imenika oz. pomožnih knjig, vodenih s strani sodišča, razvidna kakršnakoli povezava med podjetjem SPL d.d., Frankopanska 18a, Ljubljana in odvetnikom g. Vanjo Radanovičem, Ulica Bratov Učakar 62, Ljubljana (mišljeno je zastopanje podjetja SPL d.d., Ljubljana, s strani omenjenega odvetnika, v obstoječih ali pa že zaključenih pravdnih in izvršilnih zadevah). Nadalje je tudi prosil, da mu navedeno sodišče v primeru, da njegove domneve držijo in da povezava med omenjenima dejansko obstaja, posreduje tudi izpise vseh zadev, v katerih omenjena sodelujeta. Ob tem je prosilec še dodal, da bo pridobljene podatke uporabil zgolj za ta namen, ter da bo z njimi ravnal z ustrezno mero skrbnosti oz. skladno z morebitnimi omejitvami in zahtevami, podanimi s strani skrbnika baze podatkov.
Organ je dne 03.02.2006 po uradni osebi za dostop do informacij javnega značaja pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, izdal odločbo št. Su 36-03/2006-34, s katero je zahtevek prosilca za dostop do informacij po ZDIJZ zavrnil.
V obrazložitvi organ ugotavlja, da gre za podatek, ki sicer izhaja iz vpisnikov, v določenih primerih pa samo iz posameznih sodnih spisov. V vpisnikih postopkov se beleži pooblaščenec stranke, pooblastila in njihov obseg pa se hranijo v posameznih spisih. Sporna pa je morebitna obveznost organa, ali naj te podatke posreduje kot informacijo javnega značaja brez zadržkov, ali jih mora varovati v obsegu zakonskih pooblastil v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Organ navaja 3. točko 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ime in priimek odvetnika predstavlja osebni podatek, ki se nanaša na določeno fizično osebo. Po prvem odstavku 9. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/2004 in 113/2005, v nadaljevanju ZVOP-1), se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Ne glede na to določbo se lahko (po 4. odstavku istega člena), v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog in obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. ZS-UPB1 v 82. čl. določa, da sodišča z namenom učinkovitega vodenja in preglednosti sodnih zadev, zaradi njihove evidence ter za statistično poročanje vodijo vpisnike, imenike in pomožne knjige, ki vsebujejo osebne in druge podatke iz spisov. Te podatke lahko uporabljajo in posredujejo sodišča v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili. Dostop do arhiviranih podatkov ima sodišče, ostali pa v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Podatki so trajni. Organ nadaljuje, da 17.a člen ZS-UPB1 določa, da se na oglasni deski sodišča objavi razporeditev sodnikov, pravila dodeljevanja zadev, razpored obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena, druga sodna pisanja in razporedi narokov, za katere tako določa zakon, ter druge podatke, za katere tako določa zakon ali sodni red. Podatki o pooblaščencu se ne objavljajo javno, na primer v okviru razporeda obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke, na oglasni deski sodišča skladno s 17.a členom ZS-UPB1. Obveznost ali možnost javnega posredovanja podatkov o pooblaščencu prav tako ne izhaja iz katerekoli druge zakonske določbe. Organ zaključuje, da posredovanje podatkov o tovrstni povezavi predstavlja obdelavo osebnih podatkov, ki presega zakonsko določen namen njihovega zbiranja. Namen zbiranja, kot ga določa ZS-UPB1 v 82. čl., je učinkovito vodenje in preglednost sodnih zadev, njihova evidenca ter statistično poročanje. Dostop je po določbah zakona omejen na potrebe in zakonska pooblastila sodišč, medtem ko je dostop ostalih izrecno omejen z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Na podlagi navedenega je organ prosilcu dostop do zahtevanih podatkov zavrnil.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 07.03.2006 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ki jo je Pooblaščenec na podlagi 239. čl. ZUP odstopil organu in ga pozval, da kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. čl. ZUP.
Prosilec v pritožbi navaja, gre pri izpodbijani odločbi za nepopolno in napačno ugotovljeno dejansko stanje oz. za napačno uporabo materialnih predpisov, na katere se izpodbijana odločba sklicuje. Prosilec nadaljuje, da kot razume obrazložitev izpodbijane odločbe, temelji zavrnitev v celoti na dejstvu, da bi z razkritjem zahtevanih podatkov razkrili tudi ime in priimek odvetnika Vanje Radanoviča, ter bi tako posegli v njegove pravice, kot mu gredo po ZVOP-1. Pri tem pa organ nehote ali pa namenoma zanemarja dejstvo, da je podatek, katerega varovanje naj bi preprečevalo posredovanje zahtevanih podatkov, naveden že v prošnji za posredovanje podatkov, omenjeni podatek je celo eden od ključnih podatkov, ki opredeljujejo oz. omejujejo obseg zaprosila in ga tako ni moč razkriti, saj je vsem udeležencem že poznan. Prosilec še navaja, da bi bil navedeni očitek organa deloma upravičen le v primeru, če bi se prošnja za posredovanje podatkov nanašala na posredovanje podatkov o vseh obstoječih oz. zaključenih pravdnih in izvršilnih postopkih, v katerih kot stranka nastopa podjetje SPL d.d., Ljubljana, pri čemer bi lahko prišlo do razkritja različnih pooblaščencev, če seveda odvetnika razumemo kot fizično osebo, varovano z ZVOP-1, in ne kot osebo, ki opravlja dejavnost, kot množica s.p. in v segmentu, ki se nanaša na njeno opravljanje dejavnosti, ni varovana z ZVOP-1. Prosilec meni, da v konkretnem primeru nikakor ne more priti do razkritja do tedaj zakritih osebnih podatkov, saj se je prošnja nanašala zgolj na podatke o vseh obstoječih oz. zaključenih pravdnih in izvršilnih postopkih, v katerih podjetje SPL d.d., Ljubljana zastopa odvetnik Vanja Radanovič (podatki o drugih v postopku udeleženih strankah, ki v prošnji niso bile navedene, pa so tako ali tako javni, kar po mnenju prosilca, priznava tudi organ v izpodbijani odločbi). Prosilec zaključuje, da se zavrnitveno odločbo lahko razume kot poskus organa, da pod pretvezo varovanja razkritja, že pred tem razkritih »osebnih« podatkov prepreči preverjanje informacij o konkretnih povezavah med podjetjem SPL d.d., Ljubljana in odvetnikom Vanjo Radanovičem, ter tako prepreči morebitno namero prosilca, da zoper vpletene sproži ustrezne postopke. S takšnim ravnanjem pa organ ne krši le določila ZDIJZ, ampak posega tudi v pravico prosilca, da s pridobitvijo podatkov, do katerih ima ob javnem tudi pravdni interes, zaščiti svoj interes in interes svoje pooblaščenke. Prosilec predlaga, da Pooblaščenec izpodbijano odločbo odpravi in organu naloži takojšnje posredovanje zahtevanih podatkov.
Organ je prosilčevo pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj s celotnim spisom, z dopisom št.: Su 36-03/2006-34 z dne 14.03.2006, na podlagi 1. odstavka 245. člena ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba je neutemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) državni organi. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati ali pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa (prim. doktorska disertacija mag. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ. Kot izhaja iz 4. člena ZDIJZ, organu ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. Iz te opredelitve izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, pravna mnenja, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Organ ni dolžan izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolaga, saj se dolžnost posredovanja informacij nanaša samo na tako imenovane 'surove', neobdelane informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 82-83). Na pojasnila, razlage in ugotavljanje povezav, se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci po ZDIJZ nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanje ter da dajejo pojasnila in ugotavljajo povezave v zvezi z delovnim področjem organa.
Prosilec je svojo zahtevo postavil tako, da je najprej zahteval odgovor na vprašanje, ali je iz vpisnika, imenika oz pomožnih knjig vodenih s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani razvidna kakršnakoli povezava med podjetjem SPL d.d. in odvetnikom Vanjo Radanovičem, nato pa pojasnil, da pri tem misli na zastopanje podjetja SPL d.d. s strani omenjenega odvetnika, v obstoječih ali zaključenih pravdnih in izvršilnih postopkih.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi na splošno in pavšalno navedel, da prosilec zahteva podatke, ki sicer izhajajo iz vpisnikov, v določenih primerih pa samo iz posameznih spisov. Pooblaščenec v zvezi s tem ugotavlja, da posamezni spisi niso predmet zahteve, ker je prosilec zahteval podatke iz vpisnika, imenikov oz. pomožnih knjig organa. To pomeni, da je prosilec svojo zahtevo omejil samo na te tri vrste dokumentov. Iz izpodbijane odločbe pa izhaja, da se organ v sam obstoj zahtevanih podatkov ni spuščal, temveč se je oprl zgolj na obstoj izjeme iz 3. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ Pri tem pa ni ugotavljal, ali konkretno obstaja dokument, t.j. podatek iz vpisnika, imenika oziroma pomožne knjige, ki ga zahteva prosilec.
Pooblaščenec meni, da je takšno sklicevanje na izjemo iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne da bi organ ugotovil, ali v obravnavanem primeru sploh gre za informacijo javnega značaja, torej ali so podani vsi trije kumulativno zahtevani kriteriji, po katerih je opredeljena informacija javnega značaja v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, nepravilno.
V skladu z ZDIJZ je namreč potrebno najprej ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, torej da informacija izvira iz delovnega področja organa, da organ z njo razpolaga (organ dokument izdela sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobi od drugih oseb) in da se nahaja v neki materializirani obliki (nahajati se mora v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva). Šele po tako izvedenem postopku oz. ugotovitvah, se je mogoče opredeliti do tega, ali kljub izpolnitvi pogojev iz 4. čl. ZDIJZ zahtevana informacija predstavlja eno izmed izjem od prosto dostopnih informacij, ki so določene v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Zaradi navedenega je bilo potrebno v pritožbenem postopku najprej razjasniti vprašanje, ali je izpolnjeno prvo merilo, in sicer, ali zahtevana informacija sploh obstaja.
Nobenega dvoma ni, da obstaja vpisnik, ki ga je organ dolžan voditi na podlagi 82. čl. Zakona o sodiščih (UL RS, št. 19/1994 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZS), ki v 1.odst. določa, da z namenom učinkovitega vodenja in preglednosti sodnih zadev, zaradi njihove evidence ter za statistično poročanje, sodišča vodijo vpisnike, imenike in pomožne knjige, ki vsebujejo osebne in druge podatke iz spisov. V 2.odst. 82.čl. ZS je določeno, da te podatke lahko uporabljajo in posredujejo sodišča v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili in da ima dostop do arhiviranih podatkov sodišče, ostali pa v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pri čemer so ti podatki trajni. V 2.odst. 82.čl. ZS je določeno še, da podrobnejšo obliko in vsebino posameznih sodnih vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig ter tipiziranih obrazcev za poslovanje sodišč, za učinkovito vodenje postopkov ter za statistično poročanje, predpiše v skladu z zakonom minister, pristojen za pravosodje. Glede vpisnikov, imenikov ter pomožnih knjig minister tega zakonskega pooblastila še ni izkoristil; podrobnejša vsebina vpisnikov je določena v Sodnem redu. Sodni red je akt, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje, po predhodno pridobljenem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, zato ima v hierarhiji pravnih aktov značaj podzakonskega akta.
Po 80.čl. Zakona o sodiščih (UL RS, št. 19/1994 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZS) se pisarniško-tehnično poslovanje sodišč določa s Sodnim redom. Sodni red vsebuje določbe glede vpisnikov in pomožnih knjig v XIII. poglavju. V 1. in 2.odst. 262.čl. Sodnega reda je tako določeno, da sodišča zaradi evidence zadev, ki jih obravnavajo, vodijo na predpisanih obrazcih vpisnike in pomožne knjige, določene s Sodnim redom. V primeru, ko se vpisniki in pomožne knjige vodijo s podporo računalnika, jih sodišču ni treba voditi na predpisanih obrazcih, vendar pa morajo računalniško podprti vpisniki in pomožne knjige vsebovati vse predpisane podatke ter biti programsko urejeni po določbah Sodnega reda. To pomeni, da se morajo vpisniki obvezno voditi ročno; lahko pa se vodijo tudi s podporo računalnika. V skladu z določbo 296.čl. Sodnega reda sodišča v P vpisnik vpisujejo pravdne zadeve, v vpisnik I vpisujejo sodišča izvršilne zadeve, v vpisnik Ig, ki je enak I vpisniku, vpisujejo sodišča izvršilne zadeve iz gospodarskih sporov.
Zahtevana informacija se nanaša na podatke, ki se vpisujejo v vpisnik. Poudariti je treba, da pa obstoj vpisnika še ne pomeni, da je v obravnavanem primeru izpolnjen kriterij materializirane oblike. Prosilec namreč ne zahteva katerihkoli podatkov iz vpisnika, temveč je konkretno zahteval dokumente – izpis zadev, kjer je naveden SPL d.d kot stranka v postopku in ga zastopa odvetnik Vanja Radanovič.
Prosilec je zahteval podatke iz vpisnika glede določene pravne osebe, ki jo zastopa določen pooblaščenec. Zahtevo je postavil v okviru pristojnosti oziroma delovnega področja organa, in sicer za podatke, ki se nahajajo v vpisniku pravdnih in izvršilnih zadev Okrajnega sodišča v Ljubljani. Pri tem pa ne zahteva vseh podatkov, ki se vpisujejo v vpisnik, temveč le izpis zadev, v katerih je stranka v postopku SPL d.d. in jo zastopa odvetnik Vanja Radanovič.
Pooblaščenec je dne 10.05.2006 opravil poizvedbe pri organu, ki je z dopisom z dne 16.05.2006, št. Su 36-03/2006-34/3 pojasnil, da v pravdnem in izvršilnem vpisniku Okrajnega sodišča v Ljubljani v nobenem vpisniškem zapisu ni naveden SPL d.d., ki bi ga zastopal odv. Vanja Radanovič.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga prosilec zahteva, kar pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. To pomeni, da ni izpolnjen pogoj, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Ker z zahtevanim dokumentom organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Pooblaščenec pa opozarja, da ta ugotovitev še ne pomeni, da odvetnik Vanja Radanovič nikoli ni zastopal podjetja SPL d.d. in tudi ne, da ga je zastopal oziroma, v koliko primerih ga je zastopal pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Zato se Pooblaščencu ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali bi zahtevani podatek pomenil varovan osebni podatek in s tem izjemo po 3.tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, zaradi česar se tudi ni spuščal v presojo o obstoju izjeme iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, na katero se v izpodbijani odločbi sklicuje organ, je izrek izpodbijane odločbe zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi. Pooblaščenec je v navedeni odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo prosilca pa na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka