Registri Noviforum d.o.o. - Vrhovno sodišče RS
+ -Številka: 021-21/2006/12
Kategorije: Poslovna skrivnost, Ponovna uporaba, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča
Datum: 8. 4. 2008
Številka: 021-21/2006/12
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), četrtega odstavka 65. čl. ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št., 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), po pritožbi družbe Registri Noviforum d.o.o., Stegne 31, Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 26. 4. 2006, zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS (v nadaljevanju organ) št. Su 36-03/2006-46-2 z dne 12. 4. 2006 v delu, ki se nanaša na zahtevo za pridobitev podatkov iz sodnega registra (10. odstavek izreka te odločbe), v zadevi odobritve ponovne uporabe informacij javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca z dne 26. 4. 2006 se v delu, ki se nanaša na ponovno uporabo podatkov iz sodnega registra, zavrne.
2. Zahteva prosilca z dne 7. 2. 2006 se v delu, ki se nanaša na ponovno uporabo podatkov iz sodnega registra, odstopi v reševanje Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 7. 2. 2006 vložil zahtevo, s katero je za ponovno uporabo med drugim zahteval pridobitev podatkov iz sodnega registra, ki se na podlagi 4., 4a., 5. in 6. člena Zakona o sodnem registru (UL RS št. 13/1994 s spremembami, v nadaljevanju ZSReg) vpisujejo v glavno knjigo sodnega registra za vse subjekte iz 3. člena ZSReg.
Prosilec je v zahtevi pojasnil, da želi zahtevane informacije pridobiti za namen ponovne uporabe v pridobitne namene, in sicer v izdelkih iBON oziroma IPIS. Podatke je prosilec želel pridobiti v elektronski obliki v enem od splošno uporabljanih formatov podatkovnih baz (na primer format txt), če to ne bi bilo mogoče, pa v kateremkoli računalniškem formatu. Prosilec je navedel, da želi podatke prevzeti na CD ali DVD mediju, če to ne bi bilo mogoče, pa z dostopom do zaščitenega strežnika ftp. V primeru, da sodišče podatkov ne vodi v elektronski obliki, je prosilec zahteval pridobitev fotokopij. Svojo zahtevo je utemeljil z navedbo, da je Pooblaščenec v odločbi št. 020-30/2004/9 z dne 15. 3. 2005 že presojal o pridobitvi podatkov in vpisnikov sodišč ter ugotovil, da sodišča na podlagi prvega in drugega odstavka 262. člena Sodnega reda (UL RS št. 17/95 s spremembami, v nadaljevanju SR) zaradi evidence zadev, ki jih obravnavajo, vodijo na predpisanih obrazcih vpisnike in pomožne knjige. Prosilec je zatrdil, da je Pooblaščenec v tej zadevi ugotovil, da podatki iz vpisnika izpolnjujejo vsa merila za informacijo javnega značaja, ki izhajajo iz 4. člena ZDIJZ ter, da podatki vpisani v vpisnik, predstavljajo delovno področje sodišč na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o sodiščih (UL RS št. 19/94 s spremembami, v nadaljevanju ZS).
Organ je s sklepom Su 36-03/2006-46 z dne 2. 3. 2006 združil postopek reševanja več zahtevkov prosilca ter podaljšal rok za odločitev za dodatnih 30 delovnih dni.
Organ je dne 12. 4. 2006 izdal odločbo št. Su 36-03/2006- 46-2, s katero je zavrnil prosilčevo zahtevo. Glede ponovne uporabe zahtevanih podatkov iz sodnega registra organ pojasnjuje,
da se zahteva zavrne, ker zahteva prosilca presega okvir načela prostega dostopa po 5. čl. ZDIJZ in bi povzročila nesorazmeren napor izven preprostega postopka. Obenem je po mnenju organa potrebno tudi ugotoviti, da je Pooblaščenec ponovno vprašanje že obravnaval v odločbi 020-31/2004/3 in da je bilo ugotovljeno, da se zagotovi dostop samo do tistih informacij, ki ustrezajo definiciji informacije javnega značaja, ki v trenutku, ko nekdo zaprosi zanjo, ni nikjer dostopna. Sodni register se vodi kot centralizirana informatizirana baza, katere podatki so že javno objavljeni in s tem dostopni prosilcu, tudi za namen ponovne uporabe. Prosilec je v konkretni zadevi predlagal, da se opusti anonimizacija in sklene ustrezna pogodba. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) v 9. členu dodatno določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Pogodbena obdelava bi se načeloma lahko dorekla na podlagi 11. člena ZVOP-1, a le v okviru naročnikovih pooblastil in ne za drug namen. Skladno s tem zahteva prosilca ni utemeljena. ZSReg v 50. členu določa, da določbe zakona o javnosti sodnega registra ne veljajo za dostop do podatkov, ki niso vezani na posamezen subjekt vpisa, četudi je takšen dostop v centralni informatizirani bazi sodnega registra tehnično (programsko) mogoč. Posebej določa, da nihče nima pravice do dostopa do podatkov, ki so shranjeni v centralni informatizirani bazi sodnega registra na način, ki bi omogočal ugotavljanje posameznih družbenikov, članov uprave ali nadzornih svetov. Skladno s tem bi bil prevzem podatkov, ki so vpisani v sodnem registru, v nasprotju z določbami ZSReg, kakor tudi v nasprotju z določbo šestega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je organ prosilčevo zahtevo moral zavrniti.
Prosilec je dne 26. 4. 2006 na zavrnilno odločbo organa vložil pritožbo. Pojasnjuje, da je zavrnitev zahteve neupravičena in nezakonita. Trditev organa o nesorazmernem naporu je pavšalna in nedokazana. Prosilec ugovarja, ker je organ zahtevo za posredovanje podatkov iz sodnega registra zavrnil iz enakih razlogov, kot zahtevo za pridobitev vpisnikov. Analogija zavrnitve prosilcu ni jasna, niti je organ ni obrazložil. Sodni register je namreč centraliziran in informatiziran pri Vrhovnem sodišču RS in je v manjši meri prosto dostopen tudi prek interneta. Priprava podatkov zato ne predstavlja nobenega problema, ampak zadostuje izvedba ustrezne poizvedbe v bazi, kar ustrezno kvalificirani programer izvede v zelo kratkem času. Sklicevanje organa na odločbo Pooblaščenca št. 020-31/2004/3 je neustrezno, saj je bil zahtevek v tej zadevi drugačen, poleg tega pa se je v vmesnem času spremenila zakonodaja, saj je obveznost posredovanja podatkov z namenom ponovne uporabe posebej uzakonjena v ZDIJZ. V tem postopku je bil zahtevan samo del evidence in razlog za zavrnitev je bilo dejstvo, da organ z zahtevano evidenco ni razpolagal, ampak bi šlo za ustvarjanje nove evidence. V konkretnem primeru je prosilec zahteval celotno evidenco, ki jo organ že ima, zato nove evidence ni potrebno ustvariti. Neustrezno je tudi sklicevanje na odločbo št. 020-36/2004/5, saj ta govori o dostopu do informacij javnega značaja za lastne potrebe. Po izdaji te odločbe je bil spremenjen ZDIJZ, ki je uzakonil obveznost dajanja podatkov za namen ponovne uporabe. Pri tem ni važno, ali je zahtevani podatek že javno objavljen ali ne. V konkretnem primeru je potrebno poudariti, da je na internetu dostopen zgolj manjši del sodnega registra, ne pa celotna centralna informatizirana baza, ki jo je zahteval prosilec. Podatki iz te centralne informatizirane baze so javni, na podlagi 7. člena ZSReg pa jih ima vsakdo pravico pregledovati in prepisovati. S tem je vsakomur dana zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov, ki se nahajajo v sodnem registru, kot to zahteva ZVOP-1. Omejitev predstavlja zgolj 50. člen ZSReg, ki omejuje javnost sodnega registra tako, da prepoveduje dostop do podatkov v centralni informatizirani bazi sodnega registra na način, ki bi omogočal ugotavljanje posameznih družbenikov, članov uprave ali nadzornih svetov. Omejeno je torej izključno iskanje z vnosom osebnega imena in/ali priimka. Ker je prosilec zahteval celotno centralno informatizirano bazo sodnega registra, bi s tem pridobil tudi možnost iskanja, ki ga 50. člen ZSReg prepoveduje. Prosilec je za zagotovitev spoštovanja te omejitve predlagal, da se razmerje pri posredovanju podatkov iz sodnega registra uredi s pogodbo. Tako bi se lahko na primer na podlagi 11. člena ZVOP-1 ali na kakšni drugi pravni podlagi, sklenila pogodba, v kateri bi se prosilec zavezal, da ne bo sam iskal, niti ne bo nikomur drugemu omogočil iskanja po družbenikih, članih uprave ali nadzornih svetov in v kateri bi se za primer kršenja dogovorila pogodbena kazen. Prosilec meni, da bi 11. člen ZVOP-1 predstavljal ustrezno pravno podlago za takšno pogodbo, organ pa je to pravno podlago zavrnil pavšalno in brez utemeljitve. Prosilec opozarja, da ima Vrhovno sodišče kot upravljavec centralne informatizirane baze sodnega registra pooblastilo, da zagotavlja javnost vseh podatkov v njej, preprečevati mora zgolj iskanje po družbenikih, članih uprave ali članih nadzornih svetov.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je o zahtevi prosilca glede ponovne uporabe podatkov, ki se na podlagi 4., 4a., 5. in 6. člena Zakona o sodnem registru (Ur.l. RS št. 13/1994 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSReg) vpisujejo v glavno knjigo sodnega registra za vse subjekte iz 3. člena ZSReg, že odločal in izdal odločbo pod opr. št. 021-21/2006/2 z dne 14. 8. 2006. Na konkretno zahtevo prosilca se je nanašala 3. tč. izreka navedene odločbe, zoper katero je Državno pravobranilstvo RS vložilo tožbo v upravnem sporu. Sodišče je s sodbo pod opr. št. U 2324/2006-12 z dne 30. 1. 2008 odpravilo odločbo Pooblaščenca št. 021-21/2006/2 z dne 14. 8. 2006 v 3. tč. izreka in zadevo vrnilo Pooblaščencu v ponovno odločanje.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop in ponovno uporabo že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, analizirati podatkov ali pripravljati odgovor na vprašanja, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij in ponovna uporaba se namreč nanašata le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec ugotavlja, da je bil v Uradnem listu RS št. 33/2007 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (ZSReg-B), ki določa, da se v ZSReg doda nov 2a. člen, ki pravi, da upravljanje sodnega registra pomeni vpisovanje podatkov v glavno knjigo sodnega registra na podlagi odločitev sodišča ter vzdrževanje in upravljanje centralizirane informatizirane baze sodnega registra kot sestavnega dela poslovnega registra. Iz četrtega odstavka navedenega člena obenem izhaja, da sodni register upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, kot upravljavka poslovnega registra iz prvega odstavka 3. člena Zakona o poslovnem registru Slovenije (Ur.l. RS, št. 49/2006, v nadaljevanju ZPRS-1).
Iz navedenega izhaja, da organ zaradi spremembe ZSReg ni več upravljavec sodnega registra in tako ne razpolaga več z informacijami, ki jih za ponovno uporabo zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno je treba pritožbo prosilca zavrniti, saj ni izpolnjen kriterij materializirane oblike informacije javnega značaja, ker organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.
Zahteva prosilca se, na podlagi 20. čl. ZDIJZ v povezavi s 4. odst. 65. čl. ZUP, odstopi v obravnavo Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, kot pristojnemu prvostopenjskemu organu v zvezi z zahtevo prosilca za ponovno uporabo podatkov iz sodnega registra.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je izrek prvostopenjske odločbe v delu, ki se nanaša na ponovno uporabo sodnega registra, pravilen, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, je, na podlagi 3. odst. 248. čl. ZUP, pritožbo prosilca zavrnil in zahtevo za ponovno uporabo podatkov iz sodnega registra odstopil v reševanje pristojnemu organu, torej Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba oziroma upravni spor, pač pa je upravni spor dopusten zoper odločbo organa št. Su 36-03/2005-32 z dne 01. 03. 2006. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka