Občina Markovci zoper odločbo občine Videm pri Ptuju
+ -Številka: 021-102/2005/9
Kategorije: Ali dokument obstaja
Datum: 14. 3. 2006
Številka: 021-102/2005/9
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 s spremembami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 3. odst. 246. člena in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci (v nadaljevanju prosilec), z dne 07.02.2006, zoper odločbo Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju (v nadaljevanju organ), opr. št. 031-03-294-04/06, z dne 20.01.2006, v zadevi odobritve informacij javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Pooblaščenec uvodoma opozarja, da je v obravnavani zadevi že izdal odločbo št. 021-102/2005/3, z dne 04.01.2006, s katero je odločbo organa št. 031-3523-04/05, z dne 08.12.2005, izrekel za nično. Zato Pooblaščenec v nadaljevanju navaja zgolj dejstva, ki so pomembna pri izdaji te odločbe.
Prosilec je na organ dne 17.11.2005 naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahteval vse dokumente, ki so bili podlaga za izris na fasadi javnega zavoda Osnovne šole Videm pri Ptuju. Prosilec je zahteval tudi informacijo o tem, kateri geodet oziroma druga pristojna oseba je karto izrisala.
Pooblaščenec je dne 04.01.2006 izdal sklep št. 021-102/2005/3, s katerim je organu določil 15-dnevni rok, v katerem mora ta speljati postopek po ZDIJZ.
Organ je dne 20.01.2006 izdal odločbo, s katero je zavrnil zahtevo prosilca. V obrazložitvi je med drugim zapisal, da podatek o tem, kateri geodet oziroma druga pristojna oseba je izrisala karto območja občine Videm in dokumentacija, ki naj bi bila podlaga za izris karte območja občine Videm, ni spadalo v delovno področje organa. Delovno področje organ naj bi bilo določeno v členih 20 do 27 Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/2005, uradno prečiščeno besedilo zakona, v nadaljevanju ZLS). Organ je tudi navedel, da zahtevana informacija ne obstaja. Kot je navedel organ, je ta opravil tudi poizvedbo v Osnovni šoli Videm in ni uspel pridobiti informacije o podlagah in osebi, ki je izrisala karto. Četudi bi zahtevana informacija obstajala, bi kot razlog zavrnitve obstajala 8. tč. 6. člena ZDIJZ. Dokumenti in podatki so pomembni v sporu, ki teče med prosilcem in organom. Razkritje kakršnihkoli informacij ali podatkov o območju organa bi po navedbah organa škodovalo interesom organa v sporu, ki teče pred Upravnim sodiščem RS. Spor naj ob izdaji odločbe še ne bi bil končan.
Prosilec je dne 07.02.2006 na organ naslovil pritožbo zoper navedeno odločbo organa. Navedel je, da zahtevani podatek ni bil pridobljen ali sestavljen zaradi poteka sodnega oz. upravnega postopka; zemljevid na stavbi šole naj bi nastal že pred vložitvijo tožbe organa na upravno sodišče. Prosilec je izpodbijal tudi navedbe organa, da zahtevani dokument ne sodi v delovno področje organa. Navedel je 21. člen ZLS, ki določa, da občina sprejema statut občin in ostale splošne akte. Organ je navedbah prosilca moral sprejeti statut, v katerem je moral na podlagi 40. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, s spremembami) opredeliti vzgojo in izobraževanje in sprejeti ustanovitveni akt o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Videm. Po navedbah organa je morala lokalna skupnost v skladu z 82. členom ZOFVI med drugim zagotavljati tudi sredstva za investicijo osnovne šole. Tako naj bi bil organ ustanovitelj in lastnik stavbe osnovne šole, na kateri se je nahajal zemljevid.
Organ je pritožbo Pooblaščencu odstopil dne 17.02.2006.
Pritožba ni utemeljena.
1. Pojem in obstoj informacije javnega značaja
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja (ne le državne uprave), ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odst. 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I s spremembami). ZDIJZ v 1. in 2. odst. 5. člena prost dostop do informacij omogoča vsakomur, ne glede na pravni interes. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer gre za takšno informacijo, vendar se dostop zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 6. členu ZDIJZ lahko zavrne. Ključnega pomena je zagotovitev nadzora javnosti, ki mora imeti možnost nadzorovati pravilnost delovanja celotnega javnega sektorja. Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit.: ''Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.'' (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72; v nadaljevanju Komentar ZDIJZ).
Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odst. 4. člena ZDIJZ. Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.
V tej določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1.) iti mora za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Ker se je organ med drugim skliceval na dejstvo, da zahtevana informacija ne obstaja, je Pooblaščenec, kot je opisano v nadaljevanju, ugotavljal najprej, ali obstaja t. i. kriterij materializirane oblike.
2. Ogled in camera
Pooblaščenec je v teku reševanje pritožbe zaradi molka organa v skladu z določbo 2. odst. 255. člena ZUP opravil ogled vseh spisov zadeve. Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve narave zahtevanih dokumentov, je Pooblaščenec dne 09.03.2006, v prisotnosti direktorice občinske uprave občine Videm pri Ptuju v prostorih organa, opravil in camera ogled. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na vse dokumente, povezane z zgoraj navedenimi vprašanji prosilca.
Organ je med ogledom zatrdil, da zahtevani dokument ne obstaja niti v spisih občine, niti v arhivu občine, niti v osnovni šoli Videm. Organ je še pojasnil, da je dokument nastal med letoma 1994, ko je bila šola zgrajena, in 1998, ko se je občina Markovci odcepila od občine Ptuj. Meja, ki je zarisana na zemljevidu, pa naj bi bila še stara meja med občinama Videm in Ptuj. Glede na navedeno Pooblaščenec ne more dvomiti v trditve organa, da zahtevani dokument ne obstaja.
Na tej podlagi Pooblaščenec ocenjuje, da ni izpolnjen prvi pogoj iz 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. To pomeni, da ni izpolnjen kriterij materializirane oblike. Ker z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga, zavezanci v skladu z ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, o drugih navedbah organa ni odločal, pač pa je zavrnil prosilčevo pritožbo na podlagi 1. odst. 248. člena ZUP.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka