KNSS Neodvisnost, Sindikat rejniških družin - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
+ -Številka: 021-92/2005/18
Kategorije: Ponovna uporaba, Osebni podatek
Datum: 21. 2. 2006
Številka: 021-92/2005/18
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi 3. in 4 odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 24/03 in 61/05, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02 in 73/04, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi KNSS – Neodvisnost, Sindikata rejniških družin, Industrijska 13, 2000 Maribor (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 66303-13/2005/3, z dne 18.10.2005, v zadevi odobritve ponovne uporabe informacij javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 22.09.2005 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo, v kateri je zahteval elektronski zapis registra izvajalcev, ki ga organ vodi na podlagi III. in IV. poglavja Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (UL RS, št. 110/2002, v nadaljevanju ZIRD). V zahtevi se je prosilec skliceval na 67. čl. Zakona o socialnem varstvu (UL RS, št. 36/2004, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZSV-UPB1), v skladu s katerim je menil, da ima zahtevani register značilnosti informacije javnega značaja.
Dne 18.10.2005 je prosilec na organ naslovil pritožbo zoper molk, na podlagi katere je nato organ izdal odločbo št. 66303-13/2005/3, s katero je v celoti zavrnil prosilčevo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo, z dne 22.09.2005. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da lahko skladno z določilom 65. čl. ZSV-UPB1 socialno varstvene storitve opravlja zasebnik, ki izpolnjuje v tej določbi navedene pogoje. Ne glede na to pa lahko posamezne storitve v okviru javne službe v skladu z zakonom opravlja rejnik ali tretja oseba, če za te storitve sklene pogodbo s centrom za socialno delo. Nadalje je organ navedel, da je status rejnika izvzet iz pravnega režima zasebnikov, določenega v ZSV-UPB1 ter je vključno z izvajanjem rejniške dejavnosti predmet posebnega zakonskega urejanja v ZIRD, v skladu s katerim je za izvajanje rejniške dejavnosti določena vzpostavitev posebne evidence. Zato je organ zaključil, da se določba 67. čl. ZSV-UPB1, na katero se sklicuje prosilec, na zahtevano evidenco ne nanaša. Glede na navedeno je organ pojasnil, da skladno s 13. čl. ZIRD ministrstvo, pristojno za družino, izda kandidatom dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti in jih vpiše v evidenco dovoljenj za izvajanje rejniške dejavnosti, ki jo skladno s 15. čl. ZIRD ministrstvo tudi vodi in ki vsebuje osebne podatke rejnika. Nadalje je organ glede posredovanja podatkov, izbranih za potrebe izvajanja rejniške dejavnosti pojasnil, da lahko ministrstvo oziroma centri za socialno delo, v skladu z določilom 68. čl. ZIRD, posredujejo podatke drugim uporabnikom samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne privolitve osebe, na katero se osebni podatki nanašajo. V skladu z navedenim je organ zaključil, da prosilec ni z zakonom pooblaščen za uporabo podatkov, zato mu iz tega naslova ni mogoče posredovati zahtevanih podatkov. Ravno tako iz zahteve, kot tudi evidenc ter dokumentacije, s katero organ razpolaga, ni razvidno, da bi v register vpisani rejniki privolili k posredovanju podatkov v smislu 2. odst. 68. čl. ZIRD. Zato je organ zaključil, da bi seznanitev prosilca z evidenco izdanih dovoljenj pomenila razkritje osebnih podatkov rejnikov in s tem kršitev 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, v povezavi s 6. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Zoper zavrnilno odločbo št. 66303-13/2005/3 se je prosilec dne 02.11.2005 pritožil. V pritožbi je najprej navedel, da organ ni odločil v roku dvajsetih dni, določenih v 23. čl. ZDIZ, nato pa zavrnilni odločbi ugovarjal s sledečimi argumenti:
• v skladu s 1. odst. 65. čl. ZSV-UPB1 je rejnik izvzet le iz pogojev za opravljanje socialno varstvenih storitev in ne iz javnih evidenc;
• v skladu z 2. odst. 65. čl. ZSV-UPB1 je rejnik zasebnik;
• 67. čl. ZSV-UPB1, ki nalaga organu vodenje javne evidence, se brez izjeme nanaša na vse zasebnike in pravne osebe, ki opravljajo socialno varstvene storitve in zato velja tudi za rejnike;
• prosilec zahteva zgolj podatke iz javnega registra, urejenega s 67. čl ZSV-UPB1 in ne osebnih podatkov iz posebnih evidenc, na katere se 67. čl. ZSV-UPB1 ne nanaša;
• rejništvo je javna služba, rejniki pa so financirani iz javnih sredstev, zato podatki o njih ne morejo biti zaupni ali tajni;
• če so evidence iz ZIRD posebne evidence, ki nimajo javnega značaja, pa to še bolj potrjuje obveznost iz 65. čl. ZSV-UPB1, da morajo biti zasebniki ali pravne osebe, ki opravljajo socialno varstveno storitev, vodeni v javnem registru.
Prosilec je v zaključku pritožbe še navedel, da si zahtevane podatke (ime, priimek in naslov izvajalcev rejniških dejavnosti), z namenom, da bi izvajalce rejniške dejavnosti obvestil o svojem obstoju in jim tako ponudil možnost, da se vanj včlanijo, od organa prizadeva pridobiti že od 02.12.2003. Organu je tudi že predlagal, da sam obvesti izvajalce, ali pa prosilcu predlaga tretjo možnost rešitve.
Organ je prosilčevo pritožbo kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj s spisom, z dopisom št. 66303-13/2005, z dne 07.11.2005, na podlagi 27. čl. in 28. čl. ZDIJZ in 245. čl. ZUP odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Na dopis organa z dne 07.11.2005 se je Pooblaščenec odzval z dopisom št. 021-92/2005/6, z dne 30.11.2005, v katerem ga je v skladu z 2. odst. 245. čl. ZUP pozval, da dostavi še preostale manjkajoče dokumente o zadevi: evidenco (register) izvajalcev rejniške dejavnosti.
Dne 02.12.2005 je organ Pooblaščencu z dopisom št. 66303-13/2005/14 poslal zahtevane manjkajoče dokumente.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, je Pooblaščenec z vabilom št. 021-92/2005/11 z dne 10.01.2006 razpisal ogled in camera v prostorih organa, ki ga je nato dne 18.01.2006 tudi opravil.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da se prosilec pritožuje tudi zaradi nepravočasne odločitve organa, ki je zavrnilno odločbo izdal šele po tem, ko je prosilec vložil pritožbo zaradi molka. Pooblaščenec pojasnjuje, da gre za instrukcijski rok za odločitev, zato navedenega pritožbenega razloga v nadaljevanju ni obravnaval, ker je ta z izdajo odločbe št. 66303-13/2005/3, z dne 18.10.2005, postal brezpredmeten.
Uvodoma Pooblaščenec prav tako pojasnjuje, da je zaradi narave zahteve presojal ustreznost zahtevanih dokumentov le z vidika ponovne uporabe in zato ugovora prosilca o porabi javnih sredstev in izvajanju javne službe v nadaljevanju obrazložitve ni obravnaval, saj ta v skladu s 6. odst. 6. čl. ZDIJZ ne predstavlja temelja, na podlagi katerega se ponovna uporaba informacij javnega značaja lahko dopusti.
1. Ogled dokumentov »in camera«
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevani dokumenti obstajajo ter vpogleda v njihovo vsebino, je, kot izhaja iz navedb, Pooblaščenec dne 18.01.2006 v prisotnosti pooblaščene osebe pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/2005, ZInfP) in na podlagi 199. čl. ZUP. Organ je Pooblaščencu omogočil vpogled v zahtevane dokumente, s katerimi razpolaga in glede katerih je prosilcu v celoti zavrnil prošnjo za ponovno uporabo.
Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevani dokumenti obstajajo v pisni in elektronski obliki; dostop do slednjega pa imajo tudi centri za socialno delo (v nadaljevanju CSD). Zahtevani dokumenti v pisni obliki vsebujejo podatke o številki izdanega dovoljenja, datum izdaje dovoljenja, ime in priimek rejnika, datum rojstva rejnika, datum, od kdaj izdano dovoljenje velja in kdaj preneha veljati, pristojni CSD in različne opombe. Podatki so vodeni glede na datum izdaje dovoljenja. Elektronski zapis zahtevanih podatkov, voden po sklopih, ki so skladni s krajevno pristojnostjo vsakega CSD, pa vsebuje zaporedno številko rejnika, pod katero ga vodi CSD, ime in priimek rejnika, njegovo enotno matično številko občana (EMŠO), naslov in datum izdaje ter prenehanja dovoljenja. Ker je prosilec zahteval dokumente v elektronski obliki, je Pooblaščenec zaradi vezanosti na zahtevek, v nadaljevanju obravnaval pritožbo le v mejah zahtevka; torej le elektronski zapis zahtevanih podatkov.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih predstavlja odločanje de novo. To pomeni, da je Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam ocenil in presodil dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov oziroma njihovi ponovni uporabi. Pooblaščenec mora kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Glede pregledanih dokumentov je Pooblaščenec nadalje ugotavljal, ali gre v obravnavanem primeru sploh za informacijo javnega značaja in če gre, ali je izkazana izjema iz 6. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki predstavlja pravno podlago za zavrnitev ponovne uporabe zahtevanih dokumentov, na katero se sklicuje organ v izpodbijani odločbi.
2. Informacija javnega značaja in pojem ponovne uporabe informacij javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljevanju organi). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Po načelu prostega dostopa iz 5. čl. ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Ponovna uporaba informacij javnega značaja pa po določilu 3. odst. 4. čl. ZDIJZ pomeni uporabo le-teh s strani fizičnih in pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Kot izhaja iz 3. odst. 5. čl. ZDIJZ, ima vsak prosilec pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi tudi pravico do ponovne uporabe informacij javnega značaja. Enaki pogoji pri pridobitvi te pravice pa se podrobneje izkažejo še v načelu prepovedi diskriminacije, določenem v a. tč. 36. čl. ZDIJZ, po katerem kakršnikoli pogoji glede ponovne uporabe informacij javnega značaja ne smejo povzročiti diskriminacije med posameznimi prosilci, oziroma je ponovna uporaba praviloma pod enakimi pogoji dovoljena in omogočena vsem prosilcem.
Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec zahteva konkreten, obstoječ dokument, s katerim organ razpolaga – evidenco oziroma register izdanih dovoljenj za izvajanje rejniške dejavnosti (tudi kot poklic). Kljub temu, da bi sicer bili izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, saj se zahtevana informacija nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb in obenem izvira iz delovnega področja organa, v konkretnem primeru ne gre za informacijo javnega značaja, ki bi bila primerna za ponovno uporabo. Razlog za navedeno sta izkazani izjemi od dovoljene ponovne uporabe informacij javnega značaja iz 6. odst. 6. čl. ZDIJZ, kot bo pojasnjeno v 6. tč. obrazložitve te odločbe.
3. Evidenca in register izdanih dovoljenj in delovno področje organa
Delovno področje organa je določeno v ZIRD. Po določilu 13. čl. ZIRD je ministrstvo, pristojno za družino (v nadaljevanju ministrstvo), pristojno, da na podlagi uspešno zaključenega usposabljanja izda dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in jih vpiše v evidenco izdanih dovoljenj, za katero je ministrstvo v skladu s 15. čl. ZIRD prav tako pristojno, da jo vodi in ki vsebuje osebne podatke rejnikov. Podobno izhaja tudi iz določila 3. odst. 19. čl. ZIRD, po katerem je ministrstvo pristojno, da vpisuje rejnike, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic, v register izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic, za katerega je pristojen, da ga vodi in ki vsebuje osebne podatke rejnika, datum začetka in datum prenehanja izvajanja rejništva. Nadalje pa 1. odst. 64.čl. ZIRD določa, da za potrebe izvajanja, spremljanja, načrtovanja, razvoja rejništva, za znanstveno raziskovalne in statistične namene, ministrstvo vodi centralno zbirko podatkov, katere vsebina je bolj podrobno urejena v 65. čl. ZIRD. Iz 2. odst. 65. čl. tako izhaja, da ministrstvo vodi evidence o izdanih dovoljenjih, odvzetih dovoljenjih, rejnikih, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic in o plačilu prispevkov za socialno varnost. Podatki, ki se zbirajo v ta namen, pa so med drugim, skladno s 1. odst. 66. čl., tudi ime in priimek rejnika in njegov EMŠO.
4. Pomen instituta ponovne uporabe informacij javnega značaja
Institut ponovne uporabe informacij javnega značaja pomeni večjo preglednost in dorečenost nad uporabo informacij, ki jih komercialni ali nekomercialni uporabniki dobijo od javnega sektorja. Predvsem komercialni uporabniki tako pridobljene informacije nato obdelajo, naredijo oziroma izdelajo neko dodano vrednost in nato obogateno informacijo ponudijo nazaj na trg, pri čemer Pooblaščenec posebej pripominja, da komercialne uporabnike k obogatitvi informacij zavezuje trg, in nikakor ne sam zakon. Javni sektor, konkretneje vsak posamezen organ, ima po določilu a. tč. 1. odst. 34. čl. ZDIJZ pravico ponovno uporabo v pridobitne namene zaračunati – ponovno uporabo v pridobitne namene torej lahko zaračuna, ni pa tega obvezan storiti. Namen posebne ureditve ponovne uporabe je prav v zagotavljanju enakosti pri obravnavanju prosilcev, ki želijo informacijo ponovno uporabiti. Ponovna uporaba mora biti dostopna vsem, pod enakimi pogoji. Javni sektor namreč zbira, proizvaja, reproducira in razširja širok nabor informacij na številnih področjih dejavnosti (npr. gospodarstvo, sociala, podjetništvo, izobraževanje, politika,.…).
Organi javnega sektorja zbirajo, proizvajajo, reproducirajo in razširjajo dokumente, da izpolnijo svoje javne naloge, določene z veljavnimi predpisi, v konkretnem primeru ZIRD. Uporaba takih dokumentov za druge namene, kot so bili dokumenti izdelani, pa pomeni ponovno uporabo. Cilj ponovne uporabe je dodana vrednost informaciji javnega značaja, zasebni sektor (prosilec) mora torej ponuditi več ali nekaj drugega, kot ponuja organ v okviru izvajanja svojih javnih nalog.
Primeri ponovne uporabe informacij javnega sektorja so npr. uporaba posameznih zbirk, evidenc – predpisov, podatkov,…. Izkazani so torej prav v posredovanju večjih baz podatkov, posameznih konkretnih (uradnih) evidenc, ki s tem omogočajo prosilcu popolno sliko – v obravnavanem primeru tako zahtevan elektronski zapis evidence vseh rejnikov, ki izvajajo rejniško dejavnost (tudi kot edini poklic). Že ob sprejemu novele ZDIJZ, ki je uredila ponovno uporabo informacij javnega značaja, je bilo poudarjeno, da so orodja informacijske družbe izoblikovala prej neobstoječe možnosti za kombiniranje podatkov iz različnih virov za pridobitev storitev in izdelkov z dodano vrednostjo.
Definicijo uradne evidence določa 2. odst. 179. čl. ZUP, po katerem se za uradno evidenco šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona (konkretno ZIRD, op. Pooblaščenca), podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. V obrazložitvi ZUP je med drugim zapisano, da je uradna evidenca zbirka podatkov o pravno pomembnih dejstvih, ki se nanašajo na določeno vrsto oseb (fizičnih in pravnih), stvari ali pravnih razmerij, če je zbirka podatkov vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil (več Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (dr. Senko Pličanič in ostali, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 2005, str. 158).
Ob upoštevanju navedenega v 3. tč. obrazložitve in 15. in 19. čl. ZIRD, ki določata, da organ vodi evidenco oziroma register, izhaja, da se zahteva prosilca nanaša na uradno evidenco, pri čemer prvotni namen vzpostavitve evidence, kot ga določa ZIRD, ni identičen prosilčevemu. Prosilec namreč želi pridobiti evidenco, da bi stopil v kontakt z izvajalci rejniške dejavnosti in jih obvestil o svojem delovanju.
5. Obvezne sestavine zahteve za ponovno uporabo informacije javnega značaja
Obvezne sestavine prosilčeve zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja so po določilu 4. odst. 17. čl. ZDIJZ naslednje:
1. navedba informacije, ki jo želi ponovno uporabiti;
2. na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis);
3. za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti (pridobitni ali nepridobitni namen).
Prosilec v svoji zahtevi natančno navaja, tako katero informacijo želi dobiti (evidenco oziroma register izvajalcev rejniške dejavnosti), kot tudi na kakšen način jo želi pridobiti (v elektronski obliki) ter da jo želi ponovno uporabiti. Nadalje je prosilec v pritožbi zoper zavrnilno odločbo organa še zatrdil, da zahtevane podatke potrebuje z namenom, da bi izvajalce rejniške dejavnosti obvestil o svojem obstoju in jim tako ponudil možnost, da se vanj včlanijo. Iz takšnih navedb prosilca se da jasno razbrati namen prosilca, da bo zahtevano evidenco ponovno uporabil. Če bo želel rejnike povabiti k včlanitvi, bo namreč moral z njimi stopiti v kontakt, navezati stik, tako da bo zahtevano evidenco uporabil v drug namen, kot je bila izdelana v okviru javne naloge. Organ namreč te evidence ne vodi z namenom, da bi kdorkoli z rejniki vzpostavil kontakt, temveč, kot izhaja iz 3. tč. obrazložitve, z namenom evidentiranja izpolnjevanja pogojev za opravljanje rejniške dejavnosti (tudi kot poklic) in na podlagi tega tudi za namen evidentiranja izdanih dovoljenj.
Ob upoštevanju napisanega Pooblaščenec pojasnjuje, da pridobitni ali nepridobitni namen ponovne uporabe informacije javnega značaja ne spremeni ugotovitve in zaključka, da v konkretni zadevi govorimo o ponovni uporabi informacij javnega značaja. Razlika med pridobitnim in nepridobitnim namenom ponovne uporabe informacij javnega značaja se namreč kaže le v možnosti organa, da lahko po določilu 1. odst. 34. a čl. ZDIJZ za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene tudi zaračuna določeno ceno, medtem ko pri ponovni uporabi v nepridobitne namene organ te možnosti nima. Ker pa navedeno na samo odločitev Pooblaščenca ne vpliva, v nadaljevanju Pooblaščenec ni presojal pravnih posledic ponovne uporabe v pridobitne in nepridobitne namene.
6. Izjeme iz 6. odst. 6. čl. ZDIJZ kot podlaga za zavrnitev zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja
V skladu z navedenim v prejšnji točki, v konkretnem primeru torej opredelitev, v kakšen namen bodo informacije ponovno uporabljene, pravno ni pomembna, je pa zaradi zahteve po posredovanju popolne (celotne) evidence bistveno dvoje:
- ugotovitev, da gre za ponovno uporabo informacij javnega značaja in
- obstoj izjem iz 1. in 4. tč. 6. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki predstavljata podlago za zavrnitev zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja.
Pri odločanju o zahtevi za ponovno uporabo zahtevane informacije je namreč potrebno po določilu 6. odst. 6. čl. ZDIJZ zahtevo zavrniti med drugim vedno tudi, kadar gre za:
- podatek iz 1. odst. 6. čl. (konkretno torej osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, torej varovan osebni podatek);
- podatek, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam.
Ker so zaradi zahteve po posredovanju celotne evidence izpolnjeni pogoji ponovne uporabe informacij javnega značaja, mora torej Pooblaščenec presojati še, ali obstoji kateri od zadržkov ali razlogov za zavrnitev zahteve iz 6. odst. 6. čl. ZDIJZ.
6.1. Izjema iz 1. tč. 6. odst. 6. čl. ZDIJZ
Pooblaščenec zaključuje, da je v konkretnem primeru potrebno primarno zaščititi osebne podatke. Osebni podatek je po določilu 1. odst. 6. čl. Zakonu o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko v kateri je izražen.
V skladu z navedenim v 3. in 1. tč. obrazložitve se v evidenci oziroma registru izvajalcev rejniške dejavnosti, poleg datuma izdaje in prenehanja odločbe, nahajajo še številni osebni podatki, kot so ime in priimek rejnika, njegov EMŠO in naslov. Zato ponovna uporaba zahtevanega dokumenta ni mogoča. Zahtevo je torej potrebno zavrniti po določilu 1. tč. 6. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ime in priimek rejnika, njegov EMŠO in naslov predstavljajo pri fizični osebi varovani osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.
6.1.1. Izjema iz 1. tč. 6. odst. 6. čl. ZDIJZ v povezavi z ustavnimi pravicami in dolžnostmi
Pooblaščenec še posebej poudarja, da gre v konkretnem primeru za obdelovanje zelo delikatnih osebnih podatkov, saj bi obdelovanje na način, kot ga zahteva prosilec, pomenilo neustaven nezakonit in neupravičen poseg v zasebnost posameznika, zlasti in predvsem tudi rejenca, to je otroka.
Posameznik je po določilu 6. čl. ZVOP-1 določena ali določljiva oseba, pri čemer je določljiva že, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, identifikacija pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec ugotavlja, da bi bila prav z objavo seznama rejnikov, s stališča erga omnes, vsem (med drugim tudi staršem, ki so jim bili otroci začasno odvzeti in dani v rejništvo), omogočena posredna identifikacija rejenca, otroka, saj bi lahko z imeni, priimki in naslovi rejnikov brez nesorazmerno velikega napora ali časa določili, v katero rejniško družino je otrok nameščen. To pa bi pomenilo pregrob poseg v zasebnost in dostojanstvo otroka, ki že po določilih Ustave RS uživa posebno varstvo.
Ustava RS namreč v 53. čl. določa, da država varuje (poleg družine, materinstva in očetovstva tudi) otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. V skladu z določilom 1. odst. 54. čl. Ustave RS imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke, starši. Ta pravica in dolžnost pa se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. Po 54. čl. Ustave RS imajo torej starši prvenstveno pravico in dolžnost zaščititi svoje otroke pred kakršnimkoli ogrožanjem. Šele če starši odpovedo, lahko na njihovo mesto stopi država. Država je po doktrini »parens patriae« dolžna zaščititi tiste posameznike, ki so nesposobni skrbeti zase ali so izpostavljeni potencialnemu nasilju oziroma izkoriščanju s strani drugih. Med temi posamezniki je tudi otrok, ki zaradi svoje telesne in duševne nerazvitosti ni sposoben sam uveljaviti svojih interesov (Komentar Ustave Republike Slovenije, Lovro Šturm s soavtorji, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije 2002, stran 580). Tako 3. odst. 56. člena Ustave RS zagotavlja posebno varstvo otrok, za katere starši ne skrbijo, in določa, da otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo države, njihov položaj pa ureja zakon.
Iz predhodno navedenih določb Ustave RS torej izhaja dolžnost države, da varuje otroke, posebej tiste, za katere starši ne skrbijo. Ukrepe za varstvo otrokovih koristi in pogoje zanje pa sistemsko ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (UL RS, št. 69/2004, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZDR-UPB1). ZZZDR-UPB1 tako ureja tudi rejništvo kot posebno obliko varstva otrok, ki potrebujejo oskrbo in vzgojo pri osebah, ki niso njihovi starši. Rejništvo je tako urejeno v ZZZDR-UPB1 kot tudi v področnem ZIRD.
V skladu z napisanim tako ZZZDR-UPB1 v 1. odst. 5.a. čl. določa, da morajo starši, druge osebe, državni organi ter nosilci javnih pooblastil v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist. Ker se rejništvo v skladu z 155. čl. in 176. čl. ZZZDR-UPB1 izvaja pod varstvom in nadzorom CSD, je tudi CSD glede na določilo 119. čl ZZZDR-UPB1 dolžan sprejeti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi.
Glede na navedeno Pooblaščenec opozarja tudi na Konvencijo o otrokovih pravicah (UL SFRJ-MP, št. 15-65/1990, v nadaljevanju KOP), ki določa temeljne pravice otrok in mednarodnopravne standarde, ki jih mora država podpisnica, tudi Republika Slovenija, spoštovati. Tako KOP v 1. odst. 3. čl. določa, da morajo biti otrokove koristi glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa. Otrok, ki je začasno ali za stalno prikrajšan za svoje družinsko okolje ali katerega koristi ne dopuščajo, da bi še naprej ostal v tem okolju, ima skladno z 1. odst. 20. čl. Konvencije o otrokovih pravicah, pravico do posebnega varstva in pomoči, ki mu jo zagotovi država in kamor skladno z določilom 3. odst. 20. čl. KOP sodi tudi rejništvo.
V skladu z navedenim Pooblaščenec ponovno opozarja, da bi objava seznama rejnikov posredno omogočila tudi identifikacijo rejenca-otroka, saj bi se lahko z imeni, priimki in naslovi rejnikov brez nesorazmerno velikega napora ali časa, določilo posameznega otroka, ki je nameščen v rejniško družino. To pa bi pomenilo pregrob poseg v otrokovo zasebnost in dostojanstvo, kateremu je ustavno in mednarodnopravno zagotovljeno posebno varstvo; še posebej, če mora njihove interese namesto staršev varovati država.
6.2. Izjema iz 4. točke 6. odstavka 6. člena ZDIJZ
Čeprav je obstoj ene od izjem zadosten razlog za zavrnitev zahteve za ponovno uporabo po 6. odst. 6. čl. ZDIJZ, pa je bilo v tem primeru potrebno zahtevo zavrniti tudi po določilu 4. tč. 6. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj gre za podatke, za katere drug zakon določa, da so dostopni samo upravičenim osebam.
Socialno varstvena dejavnost, kamor sodi tudi rejništvo, je sistemsko urejena v Zakonu o socialnem varstvu (UL RS, št. 36/2004, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZSV-UPB1). Opravljanje socialno varstvenih storitev se lahko opravlja tudi v obliki zasebnega dela, katerega pogoje ureja 65. čl. ZSV-UPB1. Ta v 1. odst. določa, da lahko socialno varstvene storitve opravlja zasebnik, ki izpolnjuje zakonsko določene pogoje. Ne glede na prejšnji odstavek pa lahko v skladu z 2. odst. 65. čl. ZSV-UPB1 posamezne storitve v okviru javne službe v skladu z zakonom opravlja rejnik ali tretja oseba, če za te storitve sklene pogodbo s centrom za socialno delo. Nadalje iz 1. odst. 67. čl. izhaja, da register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialno varstvene storitve, vodi ministrstvo, pristojno za socialno varstvo. 2. odst. 67. čl. ZSV-UPB1 pa nadalje še določa, da je register zasebnikov in pravnih oseb iz prejšnjega odstavka javen.
Navedenemu v predhodnem odstavku navkljub, predvsem 67. čl. ZSV-UPB1, pa je v obravnavani zadevi potrebno upoštevati ZIRD, saj je v razmerju do ZSV-UPB1 specialnejši zakon in podrobneje ureja le rejništvo, kot eno izmed socialno varstvenih dejavnosti. Zato je, ob upoštevanju navedenega v 3. tč. obrazložitve, pomemben 1. odst. 68. čl. ZIRD, ki določa, da lahko ministrstvo in centri za socialno delo, ki odločajo o pravicah iz tega zakona, uporabijo podatke, zbrane v skladu z 64. čl. ZIRD za potrebe izvajanja, spremljanja, načrtovanja, razvoja rejništva, za znanstveno raziskovalne namene in za statistične namene (kamor v skladu z 2. odst. 65. čl. ZIRD sodi tudi zahtevana evidenca oziroma register), samo za potrebe postopka odločanja po ZIRD. Te podatke pa lahko ministrstvo in centri za socialno delo v skladu z 2. odst. 68. čl. ZIRD posredujejo drugim uporabnikom samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne zahteve ali privolitve osebe, na katero se podatki nanašajo.
V skladu z načelom lex specialis derogat legi generali, torej splošnim pravilom razlage, da specialnejši zakon razveljavlja splošnega-generalnega, zato Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec ne izpolnjuje v 2. odst. 68. čl. ZIRD določenih pogojev za posredovanje zahtevanih podatkov. Namreč tako iz zahteve, kot tudi dokumentacije, s katero Pooblaščenec razpolaga, ni razvidno, da bi v evidenco oziroma register vpisani rejniki privolili k posredovanju podatkov ali da je prosilec z zakonom pooblaščen za uporabo podatkov v smislu 2. odst. 68. čl. ZIRD.
Zato ugovori prosilca v tem delu zahteve niso utemeljeni in je zahtevo potrebno zavrniti tudi po določilu 4. tč. 6. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj gre v primeru zahtevanih evidenc oziroma registra za podatke, za katere drug zakon (torej ZIRD) določa, da je dostopen samo upravičenim osebam.
Na navedenih podlagah je Pooblaščenec prosilčevo pritožbo zavrnil na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka