Prosilec zoper odločbo Upravne enote Idrija
+ -Številka: 021-103/2005/7
Kategorije: Osebni podatek, Ali gre za inf. javnega značaja
Datum: 21. 2. 2006
Številka: 021-103/2005/7
Informacijski pooblaščenec, po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/2005, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZInfP) ter 247., 248. in 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in spremembe, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Upravne enote Idrija, Študentovska 2, 5280 Idrija, št. 090-1/2005 z dne 30.11.2005 (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni posredovati naslednji dokument:
- potrdilo Zemljiške knjige Temeljnega sodišča v Novi Gorici, Enota v Idriji z dne 06.04.1994, Izp. Št. 367/94 - 452/94 - seznam lastnikov parcel št. 1121/2, 1126/1, 1119, 454/1, 457, 387, 386/1, 386/11, 386/10, 385, vse k.o. Vrsnik I.
3. V preostalem delu se pritožba prosilca kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 16.11.2005 pri organu vložil »poizvedbo« o informaciji javnega značaja iz lokacijskega dovoljenja št. 35102-058/94 za gradnjo vodovoda v krajevni skupnosti Ledine. V njej navaja, da potrebuje podatke o tangiranih parcelah, po katerih poteka trasa vodovoda, v zvezi s tem pa tudi naslednje informacije:
1. Ali je bil ….. v postopku pridobivanja soglasij za prekop čez zemljišče stranka v postopku kot lastnik ali kot najemnik parcel in na čigavi parceli?
2. Ali je bil ….. stranka v postopku, kot lastnik parcel preko katerega je potekala trasa vodovoda v naselju Govejk oziroma ali je trasa vodovoda potekala čez njegove parcele?
3. Poimenski seznam lastnikov parcel v naselju Govejk, po katerih je potekala trasa vodovoda in fotokopijo vrisane trase vodovoda iz lokacijske dokumentacije.
Prosilec je ob tem tudi izrecno navedel seznam parcel, za katere ga zanimajo lastniki, in sicer parcele št. 1121/2, 1121, 1126/1, 1119, 454/1, 457, 387, 386/1, 386/11, 386/10, 385, vse k.o. Vrsnik I.
Prosilec je še dodal, da je …… njegov pokojni oče.
Organ je z odločbo z dne 30.11.2005 zahtevi prosilca delno ugodil. V obrazložitvi navaja, da prosilcu ni mogoče v celoti posredovati zahtevanih podatkov, saj navedena informacija vsebuje vrsto osebnih podatkov (ime in priimek, stalni naslov), ki v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Gre namreč za osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je po določilu 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 86/2004, v nadaljevanju ZVOP-1), katerikoli podatek, ki kaže na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika ne glede na obliko v kateri je izražen. Posebno varstvo pa ZVOP-1 daje varstvu osebnih podatkov umrlih posameznikov, zato ZVOP-1 v 23. členu natančno določa, v katerih primerih in na kakšen način se le–ti lahko posredujejo in obdelujejo. V skladu z navedenim je organ odločil, da stranki posreduje fotokopijo lokacijskega dovoljenja št. 35102-058/94 z dne 14.07.1994 za gradnjo Vodovoda Ledine, katerega investitor je bila Krajevna skupnost Ledine. Iz navedene informacije je organ izločil vse osebne podatke in prosilcu, v skladu s 7. členom ZDIJZ, omogočil delni dostop. Obenem je organ prosilcu posredoval tudi fotokopijo vrisane trase vodovoda iz lokacijske dokumentacije št. 35102-58/94 – Vodovod v Krajevni skupnosti Ledine.
Zoper delno zavrnilo odločbo organa je prosilec dne 16.12.2005 vložil pritožbo, ki jo je organ prejel 20.12.2005 in jo, z dopisom št. 090-1/2005 z dne 22.12.2005, odstopil v odločanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je, na podlagi 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/03, v nadaljevanju ZinfP), z zahtevo št. 021 103/2005/2 z dne 25.01.2006, pozval organ, naj mu v roku osmih dni posreduje fotokopije vseh dokumentov, do katerih je zavrnil dostop prosilcu, in dokumente, glede katerih mu je omogočil delni dostop, v izvorni obliki, brez izločanja. Le tako lahko Pooblaščenec presodi, ali te informacije predstavljajo informacije javnega značaja oziroma pred javnostjo zavarovane informacije.
Organ je dne 02.02.2005 Pooblaščencu posredoval zahtevano dokumentacijo, in sicer fotokopijo lokacijskega dovoljenja št. 35102-058/94 z dne 14.07.1994 ter fotokopijo potrdila Zemljiške knjige Temeljnega sodišča v Novi Gorici, Enota v Idriji št. 367/94 – 452/94 z dne 06.04.1994 s podatki o lastništvu parcel.
Obenem je Pooblaščenec z dopisom št. 021-103/2005/3 z dne 25.01.2006 pozval tudi prosilca, naj v roku osmih dni odpravi pomanjkljivosti v pritožbi z dne 16.12.2005, ker iz pritožbe ni jasno razvidno, zoper kateri del izpodbijane odločbe se v zvezi z zahtevo pritožuje. Opozoril ga je še, da je Upravna enota Idrija odločila z izpodbijano odločbo o njegovi zahtevi z dne 09.11.2005 in da je pritožba zoper odločbo dovoljenja samo v tem delu. Pooblaščenec namreč lahko izpodbijano odločbo preizkusi le glede informacij, ki jih je prosilec zahteval in glede katerih mu je bil dostop zavrnjen delno ali v celoti.
Prosilec je dne 03.02.2006 pri Pooblaščencu vložil dopolnitev pritožbe zoper 1. in 2. točko izreka odločbe organa, s katero mu je bil delno oz. v celoti zavrnjen dostop do podatkov. Ponovno navaja vprašanja pod točko 1., 2. izreka te odločbe ter dodaja še, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali je njegova vloga z dne 16.11.2005 sestavni dokument odločbe ali ne, saj so podane samo povzete misli iz vloge, ne pa citati vloge, kar bi bilo potrebno pri sklicevanju za natančen odgovor. Meni, da so odgovori v obrazložitvi odločbe na konkretna vprašanja podani posredno in ne s celim stavkom, kar je potrebno za nedvoumnost. Iz odgovorov podanih v obrazložitvi po njegovem mnenju ni jasno, ali je bil pokojnik stranka v postopku pridobivanja lokacijskega dovoljenja ali ne, kar je bistvo vprašanj, podanih v njegovi vlogi. Pravi, da je v vlogi zahteval konkretne odgovore. Na koncu dodaja še, da je iz prilog, ki jih pošilja z dopolnitvijo pritožbe, razvidno, da je bil pokojnik stranka v postopku, saj je bil zaradi napačnih sklepov pristojnih organov v pritožbenem postopku. Pokojnik je bil v pritožbenem postopku zaradi gradbenega dovoljenja, ki je bil izdan v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem, ker je dovoljeval gradnjo po trasi, ki ni bila predmet lokacijskega postopka. Obenem je prosilec Pooblaščencu v prilogi poslal: Gradbeno dovoljenje št. 35100-0058/94 z dne 29.05.1995 (v celoti), Lokacijsko dovoljenje št. 35102-058/94 z dne 14.07.1994 (v celoti), Odločbo Upravne enote Idrija o pritožbi št. 35100-0058/94 z dne 04.04.1996, delno odločbo o denacionalizaciji št. 321-107 z dne 30.08.1994, Odločbo št. 090-1/2005,7 z dne 30.11.2005 ter pooblastilo o tem, da prosilec zastopa Vinka Bogataja v vseh zadevah v zvezi z gradnjo vodovoda Ledine – Vrsnik z dne 27.02.1995. Prosilec dodaja še, da je vse navedene podatke pridobil kot pooblaščenec Vinka Bogataja v postopku.
Pritožba je delno utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.
Kot izhaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. 4. člen ZDIJZ torej postavlja tri osnovne kriterije, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1.) iti mora za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Pooblaščenec ugotavlja, da gre v navedenem primeru za informacijo, ki sodi v delovno področje organa. Vsa dokumentacija, ki je podlaga za izdajo določene upravne odločbe oziroma je povezana z vodenjem upravnega postopka, je informacija javnega značaja. Med upravne odločbe recimo sodijo tudi gradbena dovoljenja. V zvezi s tem je potrebno dodati tudi, da je po ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149).
Vendar pa Pooblaščenec, po pregledu prosilčeve zahteve z dne 09.11.2005 ter dopolnitve pritožbe z dne 01.02.2006, ugotavlja, da prosilec pod točko 1. in 2. ne zahteva informacije javnega značaja, ker ni izpolnjen 3. kriterij (materializirana oblika). Prosilec od organa zahteva odgovore na konkretna vprašanja v zvezi s postopkom pridobivanja soglasij za prekop čez zemljišče ter lastninskimi oz. najemnimi razmerji za Bogataj Vincencija. Organ ni dolžan izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolaga, saj se dolžnost posredovanja informacij nanaša samo na tako imenovane 'surove' informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 82-83). ZDIJZ ne varuje pravice zahtevati obrazložitev posameznih informacij, njihovo analizo, komentarje ali mnenja k posameznim informacijam. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci po ZDIJZ nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanje ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa.
Pooblaščenec ugotavlja, da pritožbi prosilca v zvezi z zahtevo pod točko 1. in 2. tako ni mogoče ugoditi.
V zvezi z zahtevo prosilca pod točko 3., v delu, v katerem ta zahteva seznam lastnikov parcel p.št. 1121/2, 1121, 1126/1, 1119, 454/1, 457, 387, 386/1, 386/11, 386/10, 385, vse k.o. Vrsnik I, pa Pooblaščenec ugotavlja, da gre za informacijo javnega značaja, saj so podani vsi trije zgoraj navedeni kriteriji. Informacija se nahaja v materializirani obliki in jo organ poseduje, in sicer v obliki dokumenta -potrdila Zemljiške knjige Temeljnega sodišča v Novi Gorici, Enota v Idriji z dne 06.04.1994, Izp. Št. 367/94 - 452/94, v katerem se nahaja tudi seznam lastnikov parcel, ki jih v zahtevi navaja prosilec. Informacija izvira iz delovnega področja organa, saj jo je organ pridobil v okviru postopka v zvezi z izgradnjo vodovoda v krajevni skupnosti Ledine. Omenjeni seznam obsega naslednje podatke: številke parcel, številke vložkov, ime in priimek lastnika ter naslov stalnega prebivališča lastnika. Ker torej navedeni dokument izpolnjuje vse kriterije za informacijo javnega značaja, je Pooblaščenec v nadaljevanju zahtevo prosilca v tem delu presojal še z vidika obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa po določilih 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Navedeno pa ne velja za parcelo št. 1121 k.o. Vrsnik I, saj potrdilo Zemljiške knjige Temeljnega sodišča v Novi Gorici, Enota v Idriji z dne 06.04.1994 podatkov v zvezi s parcelo št. 1121 k.o. Vrsnik I ne vsebuje. Omenjena parcela ni navedena niti v Gradbenem dovoljenju št. 35100-0058/94 z dne 29.05.1995 in Lokacijskem dovoljenju št. 35102-058/94 z dne 14.07.1994, iz česar izhaja, da omenjena parcela sploh ni del trase vodovoda v krajevni skupnosti Ledine. Pooblaščenec zato zaključuje, da v primeru prosilčeve zahteve v delu, ki se nanaša na parcelo št. 1121, ne gre za informacijo javnega značaja (za organ zavezanec – je pa ta podatek dostopen v javni zemljiški knjigi), saj nista izpolnjena 2. in 3. kriterij (razpolaganje s strani organa ter materializirana oblika).
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da prosilcu dostopa do zahtevanih podatkov ni mogoče odobriti v celoti, saj navedena informacija vsebuje vrsto osebnih podatkov (ime in priimek, stalni naslov), ki v skladu s 3. točko 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Dostop do seznama lastnikov parcel, ki se pri organu nahaja v obliki potrdila Temeljnega sodišča v Novi Gorici, Enota v Idriji, Zemljiška knjiga, Izp. Št. 367/94 – 452/94 z dne 06.04.1994, v konkretnem primeru ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki sta varovana z ZVOP-1.
Iz 1. odstavka 1. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1) namreč izhaja, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Sestavljena je iz glavne knjige in zbirke listin. Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. 4. člen ZZK-1 določa, da so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni. 1. odstavek 13. člena ZZK-1 pravi, da se lastninska pravica, kot stvarna pravica na nepremičninah, vpiše v zemljiško knjigo. Med drugim je v 24. členu ZZK-1 določeno, da se o imetniku pravice, ki je fizična oseba, vpišejo naslednji podatki:
- ime in priimek,
- enotna matična številka občana (EMŠO),
- naslov stalnega prebivališča.
Upoštevaje vse navedeno, podatki o lastnikih določenih parcel niso varovani osebni podatki po ZVOP-1 in ne predstavljajo izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni posredovati dokument - potrdilo Zemljiške knjige Temeljnega sodišča v Novi Gorici, Enota v Idriji z dne 06.04.1994, Izp. št. 367/94 – 452/94 - seznam lastnikov za parcele p.št. 1121/2, 1126/1, 1119, 454/1, 457, 387, 386/1, 386/11, 386/10, 385, vse k.o. Vrsnik I.
V kolikor pa prosilec želi preveriti trenutno lastniško stanje navedenih parcel, Pooblaščenec poudarja, da to lahko stori z vpogledom v zemljiško knjigo pristojnega okrajnega sodišča. S tem v zvezi Pooblaščenec opozarja na 5. odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno) in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Kot je bilo že pojasnjeno, je namreč zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. V skladu z načelom javnosti zemljiške knjige, so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni, kar pomeni, da zemljiška knjiga predstavlja javno evidenco v smislu 5. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je izpodbijano odločbo in ravnanje organa odpravil v delu, kot je navedeno v 2. točki izreka te odločbe in sam odločil na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, ker je organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede na dejansko stanje in posledično tudi napačno uporabil pravni predpis.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka