Prosilec zoper molk Ministrstva za zunanje zadeve RS
+ -Številka: 020-54/2004/21
Kategorije: Osebni podatek
Datum: 13. 2. 2006
Številka: 020-54/2004/21
Informacijski pooblaščenec, po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 24/03 in 61/2005, v nadaljevanju ZDIJZ), ter 247. čl. in 3. odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS, št. 80/99, 70/00, 52/00, 73/04, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Ministrstva za zunanje zadeve, Prešernova ulica 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja), naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi in zahtevi prosilca se delno ugodi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni omogočiti vpogled v izjavo o sodelovanju na področju svetovanja o meji z Republiko Hrvaško z dne 29.08.2005.
3. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni omogočiti vpogled v odredbe za plačilo za vse svetovalce iz 2. točke izreka te odločbe, za kakršne koli storitve od leta 2000 do 2004, s tem da je pri fizičnih osebah vsakokrat dolžan izbrisati: naslov prebivališča, davčno številko, številko transakcijskega računa in podatek o tem, pri katerem izvajalcu plačilnega prometa je odprt transakcijski račun.
4. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni omogočiti vpogled v odredbe za plačilo za:
- …… za obdobje od leta 1999 do 2004 za kakršne koli storitve, ter posebej za leto 1999 in 2000 za svetovanje na področju odnosov z Republiko Hrvaško ali za področje problematike meje z Republiko Hrvaško,
- …… za obdobje od leta 2001 do 2004 za kakršne koli storitve, ter posebej za leto 2004 za svetovanje na področju odnosov z Republiko Hrvaško ali za področje problematike meje z Republiko Hrvaško,
- Iustico, družbo za pravne raziskave, d.o.o., za leto 2003 in 2004, za kakršnekoli storitve,
s tem, da je vsakokrat dolžan iz odredb za izplačilo za …. in ……. izločiti naslov prebivališča, davčno številko, številko transakcijskega računa in podatek o tem, pri katerem izvajalcu plačilnega prometa je odprt transakcijski račun.
5. Zahteva prosilca se v preostalem delu kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Pooblaščenec je v obravnavani zadevi že enkrat odločil z odločbo št. 020-54/2004/13 z dne 18.05.2005, s katero je odločbo organa z dne 17.11.2004, št. ZKD-3184/04, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, ter mu naložil, da mora o zahtevi prosilca z dne 20.09.2004, dopolnjeni dne 19.10.2005, odločiti v 30 dneh. Prosilec je želel vpogledati v naslednje dokumente, iz katerih je razvidno:
- koliko denarja je organ izplačal samemu ……. in kateremukoli inštitutu ali drugi pravni osebi, v okviru katere je …….. nudil svoje svetovalne storitve, zlasti pa Inštitutu za mednarodno pravo, Njegoševa c. 9, Ljubljana in posebej tudi, koliko je prej navedenim izplačalo v letu 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004;
- koliko od tega denarja sta v zgoraj navedenem obdobju prejela ……… in Inštitut za mednarodno pravo, Njegoševa c. 9, Ljubljana za svetovanje na področju odnosov z Republiko Hrvaško in mejne problematike;
- kdo je odobril posamezna izplačila zgoraj navedenima;
- kolikor denarja je organ izplačal …….. od leta 1992 do leta 2004 in koliko od tega denarja je v tem obdobju prejel za svetovanje na področju odnosov z Republiko Hrvaško in mejne problematike;
- kateri so bili in kateri so še zunanji svetovalci organa na področju odnosov z Republiko Hrvaško ali za področje problematike meje z Republiko Hrvaško in ali sta med temi svetovalci tudi …… in …….;
- koliko proračunskega denarja je prejel vsak od teh svetovalcev v zadnjih štirih letih.
Organ je dne 17.06.2005 izdal odločbo št. ZKD-1464/05, s katero je ponovno odločil o zgoraj navedeni zahtevi prosilca. Pri tem je odločil, da se prosilcu omogoči delni vpogled v naslednje dokumente:
- odredbe za izplačilo …….. za leto 2001, 2002 in 2003 za svetovanje na področju odnosov z Republiko Hrvaško in mejne problematike,
- odredbe za izplačilo ……….. za leto 2001, 2002, 2003 in 2004 za svetovanje na področju odnosov z Republiko Hrvaško in mejne problematike,
- odredbe za izplačilo gospodarski družbi Iustica, družba za pravne raziskave d.o.o. za leti 2003 in 2004, ki se nanašajo na področje odnosov z Republiko Hrvaško ali na področje državne meje z republiko Hrvaško.
Obenem je odločil, da se dostop do osebnih podatkov na navedenih dokumentih (naslov prebivališča, davčna številka, številka osebnega transakcijskega), zavrne.
V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je glede na napotilo Pooblaščenca, zunanje (pogodbene) sodelavce: ………… pozval, da se v skladu s 43. in 44. čl. ZUP opredelijo do vprašanja, ali zahtevana informacija, ki se nanaša na njih, predstavlja izjemo po določilu 6. čl. ZDIJZ. Organ je prejel odgovora od ……….. Slednji je sporočil, da zahtevana informacija predstavlja izjemo po 6. čl. ZDIJZ. ……. pa je v dopisu z dne 13.06.2005 navedel, da nasprotuje izrabljanju osebnih podatkov za namen, kot ga prosilec navaja v svojem dopisovanju z organom, in se sklicuje na izjemo po 3. točki 6. čl. ZDIJZ. Ni se pa želel vključiti v postopek kot stranski udeleženec. Organ je pri ponovnem odločanju ugotovil, da sta se zunanja sodelavca, glede zahteve prosilca postavila na stališče, da gre pri zahtevani informaciji za izjemo po 6. čl. ZDIJZ. Ne glede na to pa je organ dolžan upoštevati izrecno napotilo Pooblaščenca, da so zahtevani podatki informacija javnega značaja, ter da je dostop javnosti dopusten in interes javnosti izražen, kadar gre za porabo proračunskega denarja. Organ navaja, da tak dostop javnosti po mnenju Pooblaščenca ne pomeni nedopustnega posega v zasebnopravno sfero. V zvezi s podatki o zunanjih svetovalcih organ pojasnjuje, da so bili od osamosvojitve Republike Slovenije dalje zunanja svetovalca za omenjeni področji ……. (v letih 2001, 2002 in 2003) in …….. (v obdobju od leta 1995 do izdaje odločbe), ter gospodarska družba Iustica, družba za pravno raziskavo d.o.o. (od leta 2003 do izdaje odločbe), pri čemer je bil predmet pogodbe z omenjeno družbo svetovanje na področju celotnega mednarodnega prava, ne le na področju odnosov z Republiko Hrvaško. Glede posredovanja informacij o izplačilih zunanjemu svetovalcu …….. organ dodaja, da je pričel s svetovanjem leta 1995. Zaradi selitve organa na novo lokacijo v letu 2000 je posredovanje informacij o izplačilih v letih 1995 do 2000 izredno oteženo in bi zahtevalo fizično iskanje podatkov iz arhiva preteklih let, za kar bi bilo potrebno daljše časovne obdobje. Prav tako tudi takratna računalniška programska oprema ne omogoča, da bi lahko pridobili ustrezne podatke pred letom 2001. Organ nadalje pojasnjuje, da vsa izplačila po avtorski pogodbi niso bila za delo na področju urejanja odnosov z Republiko Hrvaško, temveč je šlo tudi za plačila za druga opravila v zvezi z državno mejo Republike Slovenije, v obdobju med letoma 2001 do 2004. Nadalje organ navaja, da izplačil …….. v letu 2000 ni bilo, prav tako v obdobju od 2000 do 2004 ni bilo izplačil Inštitutu za mednarodno pravo ali drugemu inštitutu oz. pravni osebi, v okviru katerih bi ……… nudil svoje svetovalne storitve na področju odnosov z Republiko Hrvaško in mejne problematike. Z izpodbijano odločbo pa je organ prosilcu zavrnil dostop do osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih, tako da so fizično prekriti: stalno prebivališče, davčna številka in številka transakcijskega računa. Pri tem se sklicuje na 2. čl. ZVOP-1, ter na 3. točko 6. čl., 26. čl. in 7. čl. ZDIJZ.
Zoper smiselno zavrnilni del, torej del, o katerem je organ v molku (opomba Pooblaščenca), je prosilec dne 19.07.2005 vložil pritožbo, ki jo je organ prejel 20.07.2005, in jo po določilu 1. odstavka 245. člena ZUP skupaj s spisom odstopil Pooblaščencu.
V pritožbi prosilec ugotavlja, da je organ z odločbo le delno ugodil njegovi zahtevi in predlaga, da Pooblaščenec pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni oz. jo odpravi in nadomesti s svojo na način, da v celoti ugodi njegovi zahtevi po posredovanju informacij javnega značaja. Nadalje navaja, da mu organ ni omogočil dostopa do vseh v njegovi zahtevi navedenih informacij javnega značaja, temveč je selektivno dovolil vpogled le v nekatere dokumente, ne da bi obrazložil, zakaj v ostale dokumente ne dovoli vpogleda. Tako je organ dovolil vpogled v odredbe za izplačilo ……. le za svetovanje na področju odnosov z Republiko Hrvaško in mejne problematike, čeprav je pod prvo alinejo v svoji zahtevi zahteval informacijo o vseh izplačilih ………, za vse njegove storitve, šele v drugi alineji zahteve pa informacijo, ki jo je dobil na vpogled. V zadnji alineji zahteve je celo izrecno zahteval splošno informacijo o tem, koliko proračunskega denarja je prejel vsak od svetovalcev v zadnjih štirih letih, torej tudi ……... Organ je dovolil vpogled v odredbe za izplačilo ………. zgolj za leta 2001, 2002 in 2003, ne pa tudi za leti 2000 in 2004, kot je zahteval. Pri tem je organ prosilcu pojasnil, da za leto 2000 ni bilo izplačil ………. v zvezi s svetovanjem na področju odnosov z Republiko Hrvaško in mejno problematiko, ne pa, da ni bilo izplačil za drugo svetovanje. Tudi vpogled v odredbe za izplačila gospodarski družbi Iustica, družba za pravne raziskave, d.o.o., je organ dovolil le za svetovanje na področju odnosov z Republiko Hrvaško in mejno problematiko, čeprav je v zadnji alineji zahteval za vsakega od svetovalcev informacijo o prejetem proračunskem denarju v zadnjih štirih letih, torej tudi za vse ostale njihove usluge. Prosilec dodaja, da organ ponovno ni posredoval informacije, niti v tem delu zavrnil zahteve, o tem, kateri so bili in kateri so še zunanji svetovalci organa za področje odnosov z Republiko Hrvaško ali za področje problematike meje z Republiko Hrvaško, saj ni posredoval imena vseh teh svetovalcev. V prvi odločbi št. ZKD-3184/04 z dne 17.11.2004 je organ razkril število svetovalcev na dan vložitve zahteve dne 20.10.2004, čeprav je prosilec želel vedeti tudi, koliko svetovalcev je bilo v preteklosti, torej vse od osamosvojitve Republike Slovenije do danes. Tudi od šestih aktualnih svetovalcev je organ potrdil identiteto štirih, dva pa sta ostala neznana. Prav tako mu organ ni posredoval informacije, koliko proračunskega denarja so v zadnjih štirih letih prejeli …….., ter oba neznana svetovalca.
Na koncu prosilec povzame, katere informacije mu je organ še dolžan posredovati:
- kateri so bili in kateri so še zunanji svetovalci organa za področje odnosov z Republiko Hrvaško ali za področje problematike meje z Republiko Hrvaško (poleg že znanih),
- koliko proračunskega denarja je prejel vsak od teh svetovalcev (bivših in aktualnih) v zadnjih štirih letih (torej ne le za svetovanje za področje odnosov z Republiko Hrvaško ali za področje problematike meje z Republiko Hrvaško, temveč za kakršnekoli storitve),
- koliko proračunskega denarja je organ izplačal gospodarski družbi Iustica, družba za pravne raziskave, d.o.o. v letu 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004 za kakršnekoli storitve in ne le za svetovanje za področje odnosov z Republiko Hrvaško ali za področje problematike meje z Republiko Hrvaško,
- koliko denarja je organ izplačal ….. od leta 1995 do leta 2004 za kakršnekoli storitve in ne le za svetovanje za področje odnosov z Republiko Hrvaško ali za področje problematike meje z Republiko Hrvaško,
- koliko denarja iz prejšnje alineje je prejel …… za svetovanje na področju odnosov z Republiko Hrvaško in mejne problematike.
Prosilec zaključi, da je izpodbijana odločba organa nedopustna in presenetljiva tudi iz razloga, ker je Pooblaščenec na str. 5 njegove odločbe št. 020-54/2004/3 z dne 18.05.2005 organu izrecno pojasnil, v katero obstoječo listinsko dokumentacijo zahteva prosilec vpogled.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, je Pooblaščenec z vabilom št. 020-54/2004/14 z dne 09.08.2005 razpisal ogled in camera v prostorih organa, ki ga je nato dne 24.08.2005 tudi opravil.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da organ kljub jasni in določni prosilčevi zahtevi, ter kljub pripombam in opozorilu Pooblaščenca v odločbi št. 020-54/2004/3 z dne 18.05.2005, pri ponovnem odločanju o zahtevku prosilca ni odločil v celoti, saj se do posameznih zahtev prosilca, ki bodo predmet presoje in odločitve Pooblaščenca, ni opredelil. To pomeni, da jih prosilcu ni posredoval, prav tako pa jih v izreku izpodbijane odločbe ni niti delno, niti v celoti zavrnil. Ob smiselni uporabi 22. čl. ZDIJZ se šteje, da je organ posamezne zahteve prosilca, do katerih se ni opredelil in ki so predmet pritožbe, zavrnil. Prosilec je sicer vložil pritožbo zoper odločbo št. ZKD-1464/05 z dne 17.06.2005, vendar iz vsebine pritožbe izhaja, da se ta nanaša na tisti del zahteve, o kateri organ z obravnavano odločbo ni odločil. Zaradi navedenega je Pooblaščenec pritožbo prosilca štel kot pritožbo zoper molk organa. Pooblaščenec pri tem opozarja, da se pritožba sicer nanaša na del obrazložitve odločbe. Ker pa organ o tem delu obrazložitve ni odločil v izreku odločbe, ki edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti, se zato šteje, da v tem delu o zahtevi ni bilo odločeno, ne glede na obrazložitev, in je organ v molku.
1. Pojem informacije javnega značaja
Pooblaščenec je v obravnavani zadevi že z odločbo št. 020-54/2004/3 z dne 18.05.2005 opredelil pojem informacije javnega značaja in ugotovil, da v konkretnem primeru nedvomno gre za informacijo javnega značaja, saj se nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb in obenem izvira iz delovnega področja organa. Delovno področje organa je definirano v 41. členu Zakona o državni upravi (Uradni list RS št. 52/02 s spremembami, v nadaljevanju ZDU-1) in določa, da Ministrstvo za zunanje zadeve opravlja naloge na področjih zunanjih zadev države, konzularne zaščite in mednarodnih pogodb. Širše ali celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ in zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami.
Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katerega je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149).
Pojem delovno področje iz 4. člena ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma delovno področje po določilu 41. člena ZDU-1, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih (kot v tem primeru ZDU-1), temveč vse informacije, ki so na kakršenkoli način povezane s temi pristojnostmi.
Ker se prosilčeva zahteva nanaša na informacije o svetovanju organu s strani njegovih zunanjih svetovalcev, posebej še na področju mednarodnih odnosov (zlasti z Republiko Hrvaško), gre tudi v tem delu za delovno področje organa in zato zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Pooblaščenec ugotavlja, da se zahtevani podatki nahajajo v obliki dokumentov, s katerimi razpolaga organ - pogodbe s posameznimi svetovalci, odredbe o izplačilu proračunskih sredstev posameznim svetovalcem, itd., da se nahajajo v pisni obliki, torej v obliki dokumentov, in da so dokumenti v posesti organa.
Nesprejemljiva je zato obrazložitev organa, da prosilcu ne more posredovati podatka o izplačilih zunanjemu svetovalcu ……, ki je pričel s svetovanjem leta 1995, ker da je, zaradi selitve organa na novo lokacijo v letu 2000, posredovanje informacij o izplačilih v letih 1995 do 2000 izredno oteženo in bi zahtevalo fizično iskanje podatkov iz arhiva preteklih let, za kar bi bilo potrebno daljše časovne obdobje, in da takratna računalniška programska oprema ne omogoča, da bi lahko pridobili ustrezne podatke pred letom 2001. Pooblaščenec opozarja, da ZDIJZ jasno določa, kdaj je mogoče dostop do določene informacije javnega značaja zavrniti, med njimi pa ni razloga »oteženega dela«, zato takšna obrazložitev ne more vzdržati materialnopravnega preizkusa po ZDIJZ.
2. Stranski udeleženci v postopku
Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi vseh zunanjih svetovalcev je organ le te pravilno pozval, da se po določilu 43. in 44. čl. ZUP vključijo v postopek kot stranski udeleženci, ter se opredelijo, ali zahtevana informacija za njih morda predstavlja izjemo po 6. čl. ZDIJZ. Odgovore so posredovali ………. in Iustica, družba za pravne raziskave, d.o.o.. Vsi trije so izjavili, da zahtevana informacija za njih predstavlja izjemo po 6. čl. ZDIJZ, med tem ko je mag. Dušan Fatur izrecno izjavil, da ne daje privoljenja za vključitev v postopek. Navedeno pomeni, da sta zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi stopila v postopek kot stranska udeleženca ……. in Iustica, družba za pravne raziskave, d.o.o.
3. Ogled dokumentov in camera
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve narave zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 24.08.2005 v prisotnosti pooblaščene osebe organa pri organu opravil in camera ogled obravnavanih dokumentov na podlagi 199. člena ZUP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih predstavlja odločanje de novo. To pomeni, da je Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam ocenil in presodil dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu omogočil vpogled v vse dokumente, do katerih se organ v izpodbijani odločbi sploh ni opredelil in se torej šteje, da jih je zavrnil. Pooblaščenec je vpogledal v odredbe za plačilo in pripadajoče avtorske pogodbe za ………….. in Iustice, družbe za pravne raziskave, d.o.o., od leta 2001 do 2004, pri čemer se izplačila nanašajo pri fizičnih osebah le za svetovanje za področje odnosov z Republiko Hrvaško ali za področje problematike meje z Republiko Hrvaško, pri pravni osebi pa gre za vsa izplačila organa omenjeni pravni osebi. Organ je pojasnil, da je ……… z organom začel sodelovati leta 2001, zato dokumenti, ki izkazujejo izplačila za leto 2000, ne obstajajo. Ker je ……. začel sodelovati z organom leta 1995, je Pooblaščenec zahteval dokumentacijo za vsa izplačila od leta 1995 do 2000, vendar je organ pojasnil, da se ta dokumentacija nahaja v dislociranih arhivih. Pooblaščenec je zato organu določil rok, v katerem mu mora dostaviti manjkajoče arhivske dokumente. Pooblaščenec je vpogledal tudi v izplačila za ………, ki niso vezana na svetovanje za področje odnosov z Republiko Hrvaško ali za področje problematike meje z Republiko Hrvaško. Vpogledal je tudi v pogodbo z Iustico, družbo za pravne raziskave, d.o.o., sklenjeno marca 2003, ter v seznam evidentiranih računov izpisanih iz sistema MFERAC (enotni računovodski sistem Ministrstva za finance) za:
- ….. za leto 2001, 2002, 2003 in 2004, za leto 2000 izplačila niso zavedena,
- ……. za leto 2001, 2002, 2003 in 2004,
- Iustico, družbo za pravne raziskave, d.o.o. za leto 2003 in 2004, za leto 2002 izplačila niso zavedena.
V sistemu MFERAC je zavedena tudi pogodba, podpisana s strani Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti, nosilec projekta pa je bil ………. Vendar je Pooblaščenec ugotovil, da so v sistemu MFERAC izplačila vezana na ime ………., ne pa na Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti. Organ se je ob ogledu tudi zavezal, da bo Pooblaščencu v roku posredoval pisno izjavo, katere fizične in pravne osebe so bile in so še vedno zunanji svetovalci organa izključno za področje odnosov z Republiko Hrvaško ali za področje problematike meje z Republiko Hrvaško.
Dne 02.09.2005 je Pooblaščenec od organa prejel zahtevano izjavo o sodelovanju na področju svetovanja o meji z Republiko Hrvaško, in dne 26.09.2005 dodatne arhivske dokumente: kopije odredb, računov in avtorskih pogodb za ……….. za leto 1999 in 2000. V spremnem dopisu k arhivski dokumentaciji št. ZFR/05-am z dne 21.09.2005 pa je organ obrazložil, da preostale račune in odredbe za leto 1995, 1996, 1997 in 1998 ne hranijo več, ker so v 30. čl. Zakona o računovodstvu (UL RS št. 23/1999 s spremembami), ter v 47. in v 48. čl. Pravilnika o računovodstvu, št. 004-76/2004/1 z dne 15.11.2004, določeni krajši roki hrambe dokumentov. Tako je rok za hrambo knjigovodskih listin, na podlagi katerih se knjiži, najmanj 5 let. Rok hrambe 10 let velja za zavezance za DDV. Ker organ ni zavezanec za DDV, knjigovodskih listin (računov, odredb) ni potrebno hraniti 10 let.
4. Pogoj materializirane oblike informacije javnega značaja
Na podlagi in camera ogleda Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki izkazujejo, koliko denarja je organ izplačal:
- …….. v letu 2000, ker je le ta začel sodelovati z organom šele leta 2001,
- ………. od leta 1995 do 1998, ker dokumentov več ne hranijo,
- Iustici, družbi za pravne raziskave, d.o.o. za leto 2000, 2001 in 2002, ker je začela sodelovati z organom šele marca 2003.
V tem delu zahteve tako ni izpolnjen prvi pogoj iz zgoraj navedenega 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ razpolaga. Ker z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga, o njih ne more odločati, saj so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah.
Na podlagi navedenega je potrebno zahtevo v delu iz prvega odstavka te točke, na podlagi 3. odst. 255. čl. ZUP, zavrniti.
5. Načelo odprtosti delovanja javnih organov
Za uresničevanje namena ZDIJZ, torej zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja državnih organov ter omogočanja uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2. člen ZDIJZ). ZDIJZ tako določa načelo odprtosti delovanja javnih organov. Načelo odprtosti pomeni, da je delovanje in odločanje javnih oblasti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov javnih oblasti ali v tem drugem delu tudi transparentnost delovanja javnih oblasti. Načelo odprtosti je v pravni red Evropske unije uvedla Amsterdamska pogodba (97/C 340/01), ki v 1. členu določa, da se odločitve organov EU sprejemajo ''čimbolj odprto in kar v najtesnejši povezavi z državljani''. Transparentnost dela javnih oblasti pa lahko zagotovi le takšna implementacija zakona, ki to pravico tolmači čimbolj široko in ne v škodo državljanov. V praksi to pomeni, da mora organ, četudi presodi, da gre za izjeme od splošnega načela dostopnosti informacij javnega značaja, te izjeme tolmačiti čimbolj ozko in restriktivno.
Za obravnavani primer je izhajajoč iz načela odprtosti in transparentnosti pomembno omeniti predvsem dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno funkcijo. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorij participativne in deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javne oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (več v Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. V tej zadevi je prišla posebej do izraza funkcija nadzora, nadzora nad porabo proračunskega denarja. Prav funkcija nadzora javnosti je značilnost temeljne človekove pravice dostopa do javnih informacij. Za enega od razlogov za uveljavitev te pravice namreč v teoriji zasledimo politični nadzor s strani javnosti (več v doktorski disertaciji Urške Prepeluh, str. 21). Ta pravica namreč omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave, kamor sodi tudi organ, in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo pooblastila, ki so jim bila podeljena s strani države. Javnost namreč lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preveri pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje poleg nadzora nad delovanjem organov preprečuje tudi zlorabe. Zaradi tega je delo oblastnih organov oz. uprave bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja). Obenem se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med javnim sektorjem in posameznikom okrepi zaupanje v organe (razlog zaupanja); posamezniki posledično sprejetih odločitev ne dojemajo kot vsiljenih, temveč jih bolje razumejo in zato tudi sprejemajo (razlog sprejemanja oziroma akceptance).
Takšna nadzorna funkcija je poudarjena s prvo alinejo, 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Navedeno pomeni še bolj odprto in pregledno delovanje državnih organov in s tem nadzor nad njihovim delom. Javnost ima zagotovo pravico vedeti, s kom državni organi sklepajo pogodbe, na podlagi katerih se porabljajo javna sredstva in kakšni so ti zneski.
6. Izjema po 3. točki 6. člena ZDIJZ v povezavi s tretjim odst. 6. čl. ZDIJZ
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja in sicer na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je tudi, da prosilcu ni potrebno izkazovati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa (da torej zanje ne velja omenjena pravna domneva), in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa gre za obstoj ene od zakonskih izjem od prostega dostopa.
1. odstavek 6. člen ZDIJZ zato taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugim tudi, ko gre na primer za podatek, ki je opredeljen kot varovan osebni podatek. V konkretnem primeru je Pooblaščenec zaradi razjasnitve dejanskega stanja in preveritve narave zahtevanih dokumentov vpogledal v obstoječe zahtevane dokumente, da oceni, ali je podana izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki se nanaša na osebne podatke in tako napoti na uporabo ZVOP-1.
Namen ZVOP-1 je prav preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 pa sama navedba imena in priimka, brez česarkoli drugega (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka), namreč še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in iz katerih je mogoče določiti fizično osebo (primerjaj 6. člen ZVOP-1).
Prosilec zahteva podatke o nekdanjih in sedanjih zunanjih svetovalcih organa za področje odnosov z Republiko Hrvaško ali za področje problematike z Republiko Hrvaško, ter koliko proračunskega denarja so prejeli za kakršne koli storitve v zadnjih štirih letih. Zunanji svetovalci so lahko fizične ali pravne osebe. Prosilec sicer ne navaja izrecno, katere podatke zahteva, vendar Pooblaščenec ocenjuje, glede na zahtevo prosilca, v kateri omenja ime in priimek dveh oseb, da tudi za ostale svetovalce, ki so fizične osebe, zahteva ime in priimek, za pravne osebe pa naziv oz. ime pravne osebe. Pri pravni osebi seveda ne gre za osebne podatke, drugače pa je pri fizični osebi, pri kateri, kot je bilo navedeno zgoraj, samo ime in priimek še nista nujno osebni podatek. Po oceni Pooblaščenca je v obravnavanem primeru zunanji svetovalec, ki je fizična oseba, določljiv že na podlagi imena in priimka, brez drugih podatkov, saj gre za strokovnjake na mednarodnem področju, ki so bili že večkrat omenjeni v javnosti in jih je mogoče identificirati že na podlagi imena in priimka. Navedeno torej pomeni, da v tem delu zahteve gre za osebne podatke, vendar je pri tem potrebno upoštevati, da je sodelovanje z zunanjimi svetovalci vezano na porabo proračunskega denarja, saj za svoje svetovanje le ti prejmejo plačilo od organa, ki se tako kot vsi državni organi financira iz državnega proračuna. To pomeni, da je potrebno uporabiti zgoraj omenjen 3. odstavek 6. člena, ki določa, da se posredovanje informacije ne glede na določbe 1. odstavka 6. člena (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. točka) dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Pooblaščenec zato zaključuje, da je organ dolžan prosilcu posredovati podatke o nekdanjih in sedanjih zunanjih svetovalcih organa (pravne in fizične osebe) izključno za področje odnosov z Republiko Hrvaško ali za področje problematike z Republiko Hrvaško. Poraba proračunskega denarja je seveda vezana na konkretnega prejemnika proračunskih sredstev, ki je lahko pravna ali fizična oseba. Anonimno razkrivanje izplačil, brez navedbe imena in priimka fizične osebe oz. naziva pravne osebe, zagotovo ne zadosti nadzorni funkciji, ki jo je želel doseči zakonodajalec z navedeno določbo ZDIJZ, ki je ravno zato presegla nekatere z zakonom določene izjeme iz 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ (tudi varstvo osebnih podatkov). Ob tem Pooblaščenec zgolj pripominja, da je v obravnavani zadevi glede števila zunanjih svetovalcev pri organu očitno prišlo do spregleda, da je prosilec zahteval zgolj podatke o zunanjih svetovalcih za področje Republike Hrvaške, ne pa vseh svetovalcev, s katerimi organ sodeluje. Zato je po mnenju Pooblaščenca prišlo do neskladnih podatkov v odločbi organa z dne 17.11.2004, št. ZKD-3184/04, ki jo je Pooblaščenec sicer odpravil, ki omenja šest zunanjih svetovalcev, z izjavo organa z dne 29.08.2005, posredovano Pooblaščencu, v kateri je navedeno, da je organ sodeloval s tremi zunanjimi svetovalci (fizične in pravne osebe skupaj). Prav tako je v obrazložitvi odločbe z dne 17.06.2005, št. ZKD-1464/05 navedeno, da so z organom sodelovali samo trije zunanji svetovalci. Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da med zunanje svetovalce organa, za področje Republike Hrvaške, ne sodita ……
Organ je dolžan prosilcu posredovati tudi podatke, koliko proračunskega denarja je prejel vsak od teh svetovalcev v zadnjih štirih letih za kakršnekoli storitve v skladu s tretjim odstavkom 6. čl. ZDIJZ. Prosilec sicer ni navedel, katere konkretne dokumente želi prejeti, ki bi izkazovali izplačila zunanjim svetovalcem, izrecno pa poudarja, da želi prejeti originale, ne pa povzetkov ali posebej zato pripravljenih odgovorov organa. Vendar ZDIJZ (tako tudi Komentar ZDIJZ, glej str. 193-194) natančne oznake zahtevane informacije niti ne zahteva, pomembno je le, da so želene informacije opisane dovolj natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. V obravnavanem primeru torej ni nobenega dvoma, da prosilec zahteva originalne podatke o izplačilih zunanjim svetovalcem. Po oceni Pooblaščenca so to odredbe za plačilo - nakazila, ki te podatke izkazujejo. Zato je organ dolžan prosilcu posredovati odredbe za plačilo, za vsa izplačila, za vsakega zunanjega svetovalca posebej, za obdobje od leta 2000 do 2004. Ker za porabo proračunskega denarja drugi osebni podatki, razen imena in priimka, niso relevantni, je v skladu z načelom sorazmernosti iz 3. čl. ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo, organ dolžan omogočiti delni dostop, tako da bo iz odredb za plačilo fizičnim osebam izločil naslov prebivališča, davčno številko, številko osebnega transakcijskega računa in podatek o tem, pri katerem izvajalcu plačilnega prometa je odprt transakcijski račun.
Nadalje prosilec zahteva podatke o porabi proračunskega denarja, ki ga je organ izplačal …… od leta 1995 do leta 2004, za …… pa od leta 2000 do leta 2004, za kakršnekoli storitve in ne le za svetovanje za področje odnosov z Republiko Hrvaško ali za področje problematike meje z Republiko Hrvaško, ter posebej za področje problematike meje z Republiko Hrvaško. Pooblaščenec ugotavlja, da se zahteva prosilca deloma pokriva z zgoraj obravnavano zahtevo, saj tako ……, kakor tudi …… sodita med zunanje svetovalce in gre torej za delno podvajanje zahteve v delu, ki se nanaša na izplačila za kakršne koli storitve za zadnja štiri leta, poleg tega pa gre tudi sicer za smiselno enako zahtevo kot zgoraj. Pooblaščenec se zato v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na gornjo obrazložitev. Navedeno pomeni, da je organ dolžan prosilcu posredovati tudi te podatke o izplačilih tako, da omogoči vpogled v odredbe za izplačila, ob uporabi instituta delnega dostopa:
- za ……. za obdobje od leta 1999 do 2004 za kakršnekoli storitve, ter posebej za leto 1999 in 2000 za svetovanje na področju odnosov z Republiko Hrvaško ali za področje problematike meje z Republiko Hrvaško,
- za …….. za obdobje od leta 2001 do 2004 za kakršnekoli storitve, ter posebej za leto 2004 za svetovanje na področju odnosov z Republiko Hrvaško ali za področje problematike meje z Republiko Hrvaško,
s tem, da je dolžan iz odredb za izplačilo izločiti naslov prebivališča, davčno številko, številko transakcijskega računa in podatek o tem, pri katerem izvajalcu plačilnega prometa je odprt transakcijski račun.
Prosilec je zahteval tudi podatke o tem, koliko proračunskega denarja je organ izplačal gospodarski družbi Iustica, družba za pravne raziskave, d.o.o., za kakršne koli storitve, ne le za svetovanje na področju odnosov z Republiko Hrvaško in sicer za obdobje od leta 2000 do 2004. Pooblaščenec je na ogledu ugotovil, de je bila pogodba z Iustico, družbo za pravne raziskave, d.o.o., sklenjena marca 2003, kar pomeni, da je le ta kot zunanji svetovalec sodelovala z organom od sklenitve pogodbe dalje, zato so tudi podatki o izplačilih vezani na leto 2003 in 2004. Kot je bilo navedeno že zgoraj (v 3. točki te odločbe), organ ne razpolaga z dokumenti o izplačilih za leto 2000, 2001 in 2002. Ker gre tudi v slednjem primeru za porabo javnih sredstev, je organ dolžan prosilcu omogočiti vpogled v odredbe za izplačilo za leto 2003 in 2004 za kakršnekoli storitve, ne le za svetovanje za področje odnosov z Republiko Hrvaško. V odredbi za izplačilo pravni osebi ni osebnih podatkov, kar pomeni, da ni podana izjema iz 3. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, in gre torej v celoti za informacijo javnega značaja. Pooblaščenec ob tem zgolj pripominja, da je v obravnavanem primeru predmet zahteve poraba proračunskega denarja, kot dokument torej odredba za izplačilo, ki ga je prejela Iustica, družba za pravne raziskave, d.o.o., zato se Pooblaščenec ni opredeljeval do navedb Iustice, družbe za pravne raziskave, d.o.o., ki jih je podala ob priglasitvi stranske udeležbe, da je le ta dne 10.06.2005 sprejela sklep, s katerim je vsebino pogodbe št. 1181-05-000082 med njo in organom opredelila kot poslovno skrivnost v skladu z 39. čl. Zakona o gospodarskih družbah (UL RS št. 30/93 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD). Prosilec ni zahteval vpogleda v navedeno pogodbo, zato Pooblaščenec obstoj morebitne poslovne skrivnosti v pogodbi ni presojal. Nikakor pa ne more biti poslovna skrivnost, koliko denarja je navedeno podjetje prejelo od organa.
Na odredbah za izplačilo, s katerimi se izkazuje poraba proračunskega denarja, se nahajata tudi ime in priimek osebe, ki je predlagatelj izplačila, in ime in priimek osebe, ki je odredbodajalec izplačila. Gre za zaposlene osebe pri organu, ki so javni uslužbenci v skladu s 1. čl. Zakon o javnih uslužbencih (UL RS, št. 56/2002 s spremembami) in so odgovorni za pravilnost izplačila. Pooblaščenec je zato odločil, da teh imen ni potrebno brisati, ker ne gre za določljive osebe, saj zgolj ime in priimek ne omogočata razpoznavnosti, poleg tega pa gre za podatke, ki so povezani ne le s porabo javnih sredstev, temveč tudi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato ne gre za pred dostopom zavarovano izjemo (prim. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ).
7. Delni dostop po določilu 7. člena ZDIJZ
Glede na to, da se je Pooblaščenec pri zgoraj obravnavanih dokumentih skliceval na delni dostop, podrobneje pojasnjuje še določilo 7. člena ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa. Ta določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V primeru obstoja varovanih osebnih podatkov (stalno prebivališče, davčna številka, številka transakcijskega računa,..), je organ torej dolžan omogočiti (le) delni dostop (7. člen ZDIJZ) in zahtevo zavrniti v delih, ki predstavljajo pri fizični osebi varovani osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Ob tem mora organ omogočiti vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja v skladu z 21. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (UL RS št. 76/05, v nadaljevanju Uredba). Uredba določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec odločil, da mora organ na odredbah za izplačila, ki izkazujejo porabo proračunskega denarja, izbrisati podatke, kot izhaja iz gornje obrazložitve oz. iz 2., 3. in 4. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec opozarja še na drugi odstavek 5. člena ZDIJZ, ki določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena v 2. točki ZDIJZ določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Zato mora organ prosilcu omogočiti vpogled in kasneje na zahtevo prosilca tudi fotokopijo dokumentov, navedenih v 2., 3. in 4. točki izreka te odločbe.
Ker organ z odločbo št. ZKD-1464/05 z dne 17.06.2005 ni odločil o vseh zahtevah prosilca, je Pooblaščenec po pritožbi prosilca, na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP, zadevo rešil po dokumentih ter odločil sam, tako kot je navedeno v izreku odločbe. Prosilec je v pritožbi sicer navajal, da vlaga pritožbo zoper odločbo št. ZKD-1464/05 z dne 17.06.2005, vendar iz vsebine pritožbe izhaja, da prosilec s pritožbo ni izpodbijal izreka navedene odločbe, temveč del o katerem organ sploh ni odločil. Zato je Pooblaščenec ob smiselni uporabi 22. čl. ZDIJZ štel, da je organ posamezne zahteve prosilca, do katerih se ni opredelil in ki so predmet pritožbe, zavrnil. Pooblaščenec je zato na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP o zahtevi prosilca odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in v delu, v katerem je zahtevo zavrnil, tudi podal razloge za zavrnitev.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka