AM Development Czech Republic zoper MOL, HAŽP in HSŽ d.o.o.
+ -Številka: 021-1/2006/8
Kategorije: Poslovna skrivnost, Dokument v izdelavi
Datum: 19.4.2006
Štifra: 021-1/2006/8
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03, 61/05, 109/05, 113/05 in 28/06, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005) ter 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), izdaja v zadevi odobritve informacij javnega značaja glede treh pritožb, vse z dne 23.12.2005, prosilca Am Development Czech Republic a.s. Olivova 4, 11000 Praga, Republika Češka, po pooblaščencu Odvetniški družbi Colja, Rojs & partnerji, o.p., d.n.o., Tivolska 48, Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbe organov Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju MOL), št. 351-2/2002-72 z dne 16.12.2005, Holding Slovenske Železnice d.o.o., Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana (v nadaljevanju HSŽ), št. 1-710/05 z dne 16.12.2005 in Javna agencija za železniški promet RS (v nadaljevanju JAŽP), Kopitarjeva 5, Maribor, št. 331-1/2005 zp 1244 z dne 9.12.2005 (v nadaljevanju organi), naslednjo
ODLOČBO:
1. Postopki po vseh treh pritožbah prosilca z dne 23.12.2005 se združijo v en postopek.
2. Pritožbam prosilca se ugodi. Odločbe:
• MOL, št. 351-2/2002-72 z dne 16.12.2005,
• HSŽ, št. 1-710/05 z dne 16.12.2005
• JAŽP, št. 331-1/2005 zp 1244 z dne 9.12.2006;
se odpravijo in se zadeve vrnejo organom prve stopnje v ponovno odločanje. Organi prve stopnje morajo o zahtevi odločiti v 30 dneh.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 21.10.2006 na MOL ter družbo Prvi Invest d.o.o. naslovil dopis, s katerim je zahteval, da se mu omogoči vpogled v preostali dve ponudbi ponudnikov, družbe Trigranit, Lambousa Street 1, 1095 Nikozija, Ciper (v nadaljevanju Trigranit), in družbe Kommanditgesellschaft ECE International GmbH, Heegbarg 30, 22391 Hamburg (v nadaljevanju ECE) v postopku izbire strateškega partnerja pri izvedbi projekta Potniškega centra Ljubljana (v nadaljevanju PCL).
Prosilec je dne 28.10.2006 na MOL ter družbo Prvi Invest d.o.o. s sklicevanjem na ZDIJZ naslovil zahtevo za vpogled v razpisno dokumentacijo dveh ponudnikov oziroma kandidatov, družbe Trigranit in družbe ECE v postopku izbire strateškega partnerja pri izvedbi projekta PCL. Prosilec je zahteval vpogled v celoten spis postopka.
Dne 17.11.2005 je na vse organe naslovil ponovno zahtevo za vpogled v spis postopka in vpogled v preostali dve ponudbi v postopku.
Dne 24.11.2005 je prosilec na organe naslovil pritožbo na podlagi določb ZDIJZ. Poudaril je, da nobena od zahtevanih ponudb omenjenih dveh ponudnikov v postopku ni bila označena kot poslovna skrivnost, izrecno pa tudi, da gre za javni projekt zasebno-javnega partnerstva, pri katerem je potrebno v največji meri spoštovati transparentnost postopka in izbire strateškega partnerja. Prosilec je štel, da so organi, ker mu v roku 20 delovnih dni niso omogočili dostopa do zahtevanih informacij niti niso izdali ustrezne zavrnilne odločbe, zahtevo zavrnili. Zato je v pritožbi Pooblaščencu predlagal, da organom naloži, da mu nemudoma omogočijo vpogled v ponudbe ostalih ponudnikov pri projektu PCL. V obrazložitvi je opisal javnost postopka "javnega" odpiranja ponudb potencialnih strateških partnerjev, ki je bilo opravljeno 11.10.2005 v prostorih Magistrata MOL, kjer se ponudbe niso odprle, temveč so se le zapečatile v nove kuverte. Ponovno je poudaril, da ponudniki ponudb niso označili kot poslovno skrivnost in ker gre za postopek t.i. javno-zasebnega partnerstva, tajnosti niti ne more biti. Prosilcu so bile, s tem ko mu ni bil omogočen vpogled v ponudbo preostalih ponudnikov pri projektu PCL in ker mu niso bili obrazloženi razlogi za izbiro družbe Trigranit, kršene tudi z Ustavo zagotovljene pravice do enakega varstva pravic ter kontradiktornosti postopka v smislu 22. in 25. člena Ustave RS. Poudaril je, da je MOL organ lokalnih skupnosti, HSŽ izvajalec javnih služb in JAŽP javna agencija. Prav tako gre v obravnavanem primeru za projekt javno-zasebnega partnerstva, skupnega podjema v obliki ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo, katere družbeniki bi bili navedeni organi ter izbrani strateški partner, zato je mogoče zaključiti, da so zahtevane informacije javnega značaja, ter da so omenjeni organi zavezanci skladno s 1. členom ZDIJZ. Projektni svet PCL predstavlja organizacijo, v kateri nastopajo predstavniki vseh omenjenih organov, županja MOL pa je tudi predsednica Projektnega sveta PCL. Družba Prvi Invest d.o.o. v postopku izbire strateškega partnerja nastopa kot pooblaščenec za vodenje postopka za izbiro. Prosilec je še navedel, da dopis pooblaščenke MOL, odvetnice Marjane Šnuderl, nepravilno navaja, da gre v zadevi za informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Zahtevani podatki ne izpolnjujejo pogojev po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (uradno prečiščeno besedilo ZGD-UPB1, Uradni list, št. 15/05, v nadaljevanju ZGD), poleg tega pa MOL svoje odločitve, zakaj bi podatki predstavljali poslovno skrivnost, ni argumentirala.
Pooblaščenec je JAŽP v zadevi dne 5.12.2005 izdal sklep št. 092-2/2005/475 in organ pozval, naj v roku 15 dni spelje postopek skladno z ZDIJZ.
Pooblaščenec je HSŽ v zadevi dne 5.12.2005 izdal poziv št. 092-2/2005/475 in organ pozval, da v roku 8 dni odgovori, zakaj ni pravočasno odločil, oziroma, da o zahtevi prosilca v naknadnem roku 8 dni v zadevi spelje postopek skladno z ZDIJZ.
Pooblaščenec je MOL v zadevi dne 5.12.2005 izdal poziv št. 092-2/2005/475 in organ pozval, da v roku 8 dni odgovori, zakaj ni pravočasno odločila, oziroma, da o zahtevi prosilca v naknadnem roku 8 dni v zadevi spelje postopek skladno z ZDIJZ.
Pooblaščenec je družbi Prvi Invest d.o.o. v zadevi dne 5.12.2005 izdal poziv št. 092-2/2005/475 in jo pozval, da v roku 8 dni odgovori, zakaj ni pravočasno odločila, oziroma, da o zahtevi prosilca v naknadnem roku 8 dni v zadevi spelje postopek skladno z ZDIJZ.
JAŽP je dne 9.12.2005 izdala odločbo št. 331-1/2005 zp 1244, s katero je zahtevo prosilca zavrnila. V utemeljitvi odločbe je zatrdila, da je v obravnavanem postopku samo članica Projektnega sveta PCL in sicer kot upravljavka javne železniške infrastrukture, to je zemljišč, na katerih bo PCL delno zgrajen. Zatrjuje, da ne razpolaga z informacijami javnega značaja, katerih vpogled zahteva prosilec, to je ponudbe družb ECE in Trigranit, saj v postopku sama ni sodelovala in tudi nima možnosti pridobitve ali vpogleda v ponudbe možnih strateških partnerjev.
Družba Prvi Invest d.o.o. je dne 12.12.2005 na Pooblaščenca naslovila odgovor, v katerem je pojasnila, da je pravna oseba zasebnega prava in kot takšna sodeluje v projektni skupini PCL, ustanovljeni z namenom izvedbe projekta PCL. Pojasnila je, da so bili dne 2.2.2005 na t.i. "short listo" za izbiro uvrščeni štirje ponudniki: prosilec, ECE, Grandi Stazioni S.p.A. in Trigranit. S sklepom Projektnega sveta PCL z dne 14.10.2005 je bila v tej fazi kot najugodnejša ponudba ocenjena ponudba družbe Trigranit, vendar ta izbira ni dokončna: Trigranit je pridobil le status ekskluzivnega pogajalca, ta status pa je pogojen z izpolnitvijo pogoja, da Trigranit predloži garancijsko izjavo ponujenih finančnih učinkov in potrdi celoten obseg projekta. Projektni svet je odločil, da bo v primeru neizpolnjevanja navedenih pogojev odločal o nadaljnjih postopkih. Iz tega sledi, da je izbor družbe Trigranit kot ekskluzivnega pogajalca v opisani fazi pogojen in začasen ter da ima Projektni svet PCL možnost pozvati k sodelovanju preostala ponudnika, če Trigranit zadanih pogojev ne izpolni. Prosilec je v povezavi s tem pravilno navedel, da gre za predizbor in da pogajanja še niso zaključena. Stališče lokalnih partnerjev (organov, op. Pooblaščenca) je, da se v postopku izbora strateškega partnerja ne uporablja zakon, ki ureja javna naročila, ker gre za obligacijsko razmerje in ne za javno naročilo. Prvi Invest d.o.o. še posebej poudarja, da je bila v nasprotju s trditvijo prosilca ponudba družbe Trigranit za predizbor označena kot poslovna skrivnost.
Razgrnitev ponudb v zdajšnji, vmesni fazi bi lahko privedla do neposrednih negativnih posledic v škodo MOL in ostalih udeležencev in sicer:
- s seznanitvijo ponudb preostalih ponudnikov bi Trigranit lahko pridobil prednosti v pogajanjih ter
- če se pogajanja s Trigranitom ne bi zaključila uspešno in bi Projektni svet PCL odprl pogajanja s preostalima ponudnikoma, bi se ta okoristila z informacijami Trigranitove ponudbe v pogajanjih, kar bi prav tako izboljšalo njuni pogajalski poziciji.
MOL je dne 16.12.2005 izdala odločbo št. 351-2/2002-72, s katero je zahtevo prosilca zavrnila. V obrazložitvi je pojasnila, da so bili dne 2.2.2005 na t.i. "short listo" uvrščeni štirje ponudniki: prosilec, ECE, Grandi Stazioni S.p.A. in Trigranit. S sklepom Projektnega sveta PCL z dne 14.10.2005 je bila v tej fazi kot najugodnejša ponudba ocenjena ponudba družbe Trigranit, vendar ta izbira ni dokončna: Trigranit je pridobil le status ekskluzivnega pogajalca, ta status pa je pogojen z izpolnitvijo pogoja, da Trigranit predloži garancijsko izjavo ponujenih finančnih učinkov in potrdi celoten obseg projekta. Projektni svet PCL je odločil, da bo v primeru neizpolnjevanja navedenih pogojev odločal o nadaljnjih postopkih. Iz tega sledi, da je izbor družbe Trigranit kot ekskluzivnega pogajalca v opisani fazi pogojen in začasen ter da ima Projektni svet PCL možnost pozvati k sodelovanju preostala ponudnika, če Trigranit ne izpolni zadanih pogojev. Prosilec je v povezavi s tem pravilno navedel, da gre za predizbor in da pogajanja z družbo niso zaključena. Zaradi dejstva, da gre za postopek iz sfere gospodarsko civilnega prava, ki še ni zaključen, se ZDIJZ ne uporablja.
Razgrnitev ponudb v zdajšnji, vmesni fazi bi lahko privedla do neposrednih negativnih posledic v škodo MOL in ostalih udeležencev in sicer:
- s seznanitvijo ponudb preostalih ponudnikov bi Trigranit lahko pridobil prednosti v pogajanjih ter
- če se pogajanja s Trigranitom ne bi zaključila uspešno in bi projektni svet PCL odprl pogajanja s preostalima ponudnikoma, bi se ta okoristila z informacijami Trigranitove ponudbe v pogajanjih, kar bi prav tako izboljšalo njuni pogajalski poziciji.
HSŽ je dne 16.12.2005 izdal odločbo 1-710/05, s katero je zahtevo v delu, v katerem prosilec zahteva vpogled v dve ponudbi preostalih ponudnikov ter v vse listine spisa zavrnil. Ugodil pa je zahtevi v delu, ki se nanaša na seznanitev z listinami v zvezi z vložitvijo zahteve za revizijo družbe ECE na Državno revizijsko komisijo. HSŽ je ugotovil, da postopek izbire strateškega partnerja poteka na podlagi javnega povabila k izrazitvi zanimanja za strateško partnerstvo in kapitalsko udeležbo. Informacije, zbrane v takem postopku bi lahko bile informacije javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ. Iz zahteve prosilca je razvidno, da je njegov prvotni interes vpogledati v listine, ki se nanašajo na izbiro najugodnejšega ponudnika, s katerim se bodo začela ekskluzivna pogajanja o sklenitvi pogodbe v zvezi s projektom PCL. Po pregledu spisa je HSŽ ugotovil, da postopek izbire strateškega partnerja poteka s pogajanji in še ni končan. Trenutno se postopek nahaja v fazi, ko mora partner, ki je bil izbran kot najugodnejši, potrditi zavezujočo naravo določenih elementov v posebnem dokumentu, kot je bilo vsem ponudnikom pojasnjeno že pred oddajo zadnjih ponudbenih dokumentov. Če se navedena faza postopka ne bi uspešno zaključila s ponudnikom, ki je bil izbran kot najugodnejši, bi se postopek nadaljeval s preostalima dvema ponudnikoma (enako bi se zgodilo tudi v kasnejši fazi, če bi se pogajanja v ekskluzivni fazi z izbranim ponudnikom končala kot neuspešna). Ponudbe vseh treh ponudnikov, s katerimi so se vodila pogajanja v neekskluzivni fazi, predstavljajo za lokalne partnerje (organe, op. Pooblaščenca) v projektu PCL komercialno pomembno informacijo, ki predstavlja poslovno skrivnost v smislu 39. člena ZGD. Ob razkritju te informacije bi lokalnim partnerjem nastala občutna škoda, ki bi se izrazila v poslabšanju pogajalskega položaja in s tem posledično v manj ugodnih pogojih ponudbe, ki bi jih bilo mogoče doseči v pogajanjih. Ker postopek še ni zaključen, vsi dosedanji dokumenti predstavljajo podlage, na katerih bo sprejeta dokončna odločitev, ki je še predmet posvetovanja v postopku izbire.
Razkritje dokumentov bi povzročilo tudi napačno razumevanje vsebine tistih listin, ki se nanašajo na izbiro najugodnejšega ponudnika, ki še ni dokončna.
HSŽ je tako na podlagi določil 2. in 9. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ zahtevo prosilca zavrnil.
Prosilec je dne 23.12.2005 zoper zavrnilno odločbo MOL št. 351-2/2002-72 vložil pritožbo iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka. Ni se strinjal z obrazložitvijo MOL, da je bil izbor obravnavanega postopka do dane točke le pogojen in začasen, ter da gre za postopek iz sfere gospodarsko civilnega prava, ki še ni zaključen in bi razgrnitev v takšni vmesni fazi lahko privedla do negativnih posledic za MOL (in ostale udeležence v postopku). Pri tem MOL ni obrazložila, zakaj in iz katerih razlogov naj bi nastale negativne posledice in komu. Prav tako je MOL v delu obrazložitve navedla, da gre v obravnavanem primeru za postopek iz sfere gospodarsko civilnega prava in se zato ZDIJZ zanj ne uporablja, nato pa je zahtevo zavrnila ravno na podlagi ZDIJZ, ter tako prišla sama s sabo v nasprotje. Glede navedbe, da gre za sfero gospodarsko civilnega prava, je prosilec zatrdil tudi, da je MOL organ lokalnih skupnosti, ki sicer lahko sklepa pogodbe gospodarsko civilnega prava, a v njih vedno nastopa kot organ lokalnih skupnosti. V zvezi z navedbo MOL, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost, je prosilec poudaril, da nobena od ponudb ni bila označena kot poslovna skrivnost. Če MOL torej zatrjuje, da je potrebno zahtevane podatke obravnavati kot poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, bi morala izvesti t.i. škodni test, ter z navedbo in ustrezno konkretno obrazložitvijo preteče škode dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Prosilec je glede utemeljevanja poslovne skrivnosti omenil tudi stališče Upravnega sodišča RS iz sodbe opr. št. U 965/2004. Zatrdil je še, da je bistvenega pomena tudi, katere pravne osebe se na poslovno skrivnost sploh smejo sklicevati. Slednjo namreč opredeljuje ZGD, ki velja za gospodarske družbe. Jasno bi moralo biti tudi, da tajnih podatkov nikakor ne morejo predstavljati dokumenti o tem, ali posamezni ponudniki izpolnjujejo pogoje razpisa, saj se bo projekt oddal prav na podlagi pogojev in meril, javnost pa ima pravico vedeti, ali je bil postopek izpeljan korektno in ali je izbrani ponudnik ponudil najboljšo izpolnitev pogojev in meril. Sklepno je prosilec navedel, da bi MOL morala zahtevo preučiti tudi z vidika delnega dostopa in pregledati vse dokumente v spisu. Prosilec se tudi ni strinjal z zatrjevanjem izjeme po 9. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj meni, da se ta nanaša zgolj na dokument v postopku izdelave.
Prosilec je dne 23.12.2005 zoper zavrnilno odločbo JAŽP št. 331-1/2005 zp 1244 vložil pritožbo iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava in kršitve pravil postopka. V obrazložitvi je navedel, da dejstvo, da je zavezanec kot državni organ neko javnopravno funkcijo prenesel na osebo zasebnega prava, avtomatično pomeni, da je tudi takšna oseba podvržena režimu, ki velja za zavezanca vsaj v delu, ki se nanaša na izvrševanje takšne funkcije. Državni organ, zavezanec po ZDIJZ, se posledično ne more sklicevati na to, da z dokumenti ne razpolaga, ker postopek zanj vodi drug subjekt oziroma, ker v postopku sam neposredno ne sodeluje. Zavezanec bi, tudi če dejansko ne razpolaga z dokumenti pridobljenimi v postopku razpisa, moral takšne podatke in dokumente zahtevati od tistega, kateremu je zaupal vodenje takšnega postopka, oziroma ki v njegovem imenu vodi takšen postopek. Na koncu je prosilec še navedel, da so navedbe v odločbi JAŽP v direktnem nasprotju z odločbama preostalih dveh zavezancev iz obravnavanega razpisa, saj navedbe preostalih zavezancev kažejo, da tudi JAŽP predstavlja enega od treh javnih subjektov ki skupaj vodijo obravnavani postopek in ima tako JAŽP povsem enakovredno vlogo tako kot iniciator kakor tudi kot nosilec takšnega razpisa, vključno z možnostjo pridobiti vse dokumente takšnega postopka.
Prosilec je dne 23.12.2005 zoper zavrnilno odločbo HSŽ št. 1-710/05 vložil pritožbo iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka. V obrazložitvi vztraja na argumentih iz prvih dveh pritožb. Ponovil je stališče, da HSŽ ni obrazložil, zakaj in iz katerih razlogov naj bi bile izpolnjene zahteve glede poslovne skrivnosti. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju (v primeru, da družba za zavarovanje poslovne skrivnosti ni poskrbela že sama) je namreč podvržena preizkusu škodnega testa; zavezanec bi moral z navedbo in konkretno obrazložitvijo preteče škode dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Prosilec se ponovno ni strinjal z obrazložitvijo HSŽ, da postopek še ni končan ter da gre v konkretnem postopku za komercialno občutljive informacije, ki naj bi predstavljale poslovno skrivnost. HSŽ namreč ni ustrezno obrazložil, zakaj in iz katerih razlogov naj bi bile izpolnjene zahteve ZGD glede poslovne skrivnosti. Prosilec se prav tako ni strinjal, da bi obrazložitev HSŽ dovolj konkretno izkazala nastanek preteče škode, ter je navedbe HSŽ, da "bi se škoda odražala v poslabšanju pogajalskega položaja" in "manj ugodnih pogojih pogodbe" štel za same po sebi nerazumljive, prav tako pa meni, da sploh ni jasno, kaj je zavezanec želel s tem povedati, ne glede na to pa je mogoče ugotoviti, da takšne navedbe niti niso resnične ali utemeljene, niti predvsem ne predstavljajo konkretizacije zatrjevane domnevne škode. Ob tem se je oprl tudi na sodbo in sklep Upravnega sodišča opr. št. U 965/2004. V zvezi s trditvijo HSŽ, da naj bi šlo pravzaprav za poslovno skrivnost lokalnih partnerjev, je prosilec poudaril še, da vprašanje poslovne skrivnosti ureja ZGD, zato je bistvenega pomena subjektivna veljavnost tega zakona, saj ZGD ureja poslovne skrivnosti samo za gospodarske družbe.
MOL je dne 4.1.2006 z dopisom št. 351-2/2002-76 pritožbo prosilca zoper odločbo MOL 351-2/2002-72 z dne 16.12.2005, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe odstopila Pooblaščencu. Ob pritožbi je MOL Pooblaščencu posredovala tudi celotno spisovno dokumentacijo.
JAŽP je dne 10.1.2006 z dopisom št. 0200-331-1/2005 pritožbo prosilca zoper odločbo JAŽP št. 331-1/2005 zp 1244 z dne 9.12.2005, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe odstopila Pooblaščencu.
HSŽ je dne 17.1.2006 z dopisom št. 1.-1/06 pritožbo prosilca zoper odločbo HSŽ št. 1-710/05 z dne 16.12.2005, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe odstopil Pooblaščencu.
Pooblaščenec je z dopisom 021-1/2006/4 z dne 1.3.2006 pozval MOL na dostavo dodatnih morebitnih preostalih dokumentov, predvsem pisma ponudnika Trigranit, s katerim slednji dovoljuje razkritje dela svoje ponudbe za PCL.
MOL je dne 10.3.2006 z dopisom št. 351-2/2002-93 Pooblaščencu odstopila zahtevano pismo ponudnika Trigranit z dne 6.2.2005.
Pooblaščenec je z dopisom 021-172006/6 z dne 17.3.2006 pozval Projektni svet PCL, po vodji projektne skupine PCL, g. Kazimirju Preglu, na izročitev dokumentov v zadevi, zlasti na izročitev dokumenta: Comparative table of bids, evaluating them from the point of view of urbanistic, architectural and financial aspects based upon which the decision of October 14, 2005 was made.
G. Kazimir Pregl, vodja Projektnega sveta PCL je Pooblaščencu z dopisom z dne 24.3.2006 dostavil naslednje dokumente:
- PCL Information, Selection of the strategic partner; Criteria and comparison of the AM's and the Trigranit's offer, z dne 15.2.2006,
- Spremno elektronsko pismo g. Kazimirja Pregla, vodje Projektnega sveta PCL družbama AM Development in Trigranit, z dne 15.2.2006,
- elektronsko pismo g. Kazimirja Pregla, vodje Projektnega sveta PCL, g. Ronaldu Dasbachu, AM Development, z dne 14.2.2006,
- elektronsko pismo g. Ronalda Dasbacha, AM Development, g. Kazimirju Preglu, vodji projektne skupine PCL z dne 27.2.2006.
Pritožbe so utemeljene.
Prosilec je na Pooblaščenca naslovil tri pritožbe in sicer dne 23.12.2005 zoper zavrnilno odločbo MOL št. 351-2/2002-72, dne 23.12.2005 zoper zavrnilno odločbo JAŽP št. 331-1/2005 zp 1244 in dne 23.12.2005 zoper zavrnilno odločbo HSŽ št. 1-710/05.
Vsebina vseh treh pritožb je sorodna, prosilec pa z vsemi pritožbami zahteva od treh različnih organov iste informacije. Prav tako prosilec zahtevo utemeljuje z vsebinsko enotno pravno argumentacijo. Pooblaščenec ugotavlja, da so podani vsi pogoji za združitev postopka iz 130. člena ZUP. Zahteva prosilca se opira na isto dejansko stanje, pravna podlaga je enaka, organ, ki vodi postopek (Pooblaščenec) pa je stvarno pristojen za odločanje o vseh zadevah, ki bi jih bilo treba združiti v en postopek, zato je v skladu z določbo 130. člena ZUP Pooblaščenec pritožbe združil v en postopek in o vseh treh zavrnilnih odločbah in vseh treh pritožbah odločil z eno odločbo. Takšno ravnanje narekuje tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP.
1. Splošno o informaciji javnega značaja
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja (v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, ne le državne uprave), ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. in 2. odstavku 5. člena prost dostop do informacij, s katerimi razpolagajo organi zavezanci, omogoča vsakomur ne glede na pravni interes. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Pravica do informacij javnega značaja kot ustavna pravica iz 2. odstavka 39. člena Ustave RS (UL RS št. 33/91-I s spremembami) zagotavlja dostop do informacij javnega značaja, ZDIJZ pa postopek za izvrševanje te ustavne pravice podrobneje določa.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne vsem prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Organ torej nosi dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa (da torej zanje ne velja omenjena pravna domneva), in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer gre za informacijo javnega značaja, vendar se dostop lahko zavrne zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 6. členu ZDIJZ. Ta taksativno oziroma izčrpno našteva enajst izjem od dostopa, kar pomeni, da organi zavezanci v konkretnih primerih niso upravičeni ustvarjati novih izjem poleg v zakonu že določenih.
2. Pojem informacije javnega značaja in uporaba ZDIJZ v konkretnem primeru
V obrazložitvi zavrnilne odločbe MOL zatrjuje, da gre v obravnavanem primeru za postopek iz sfere gospodarskega prava, ki še ni zaključen in da se zato zanj ZDIJZ ne uporablja.
Pooblaščenec opozarja, da je informacija javnega značaja po 1. odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Pooblaščenec je presojal, ali dokumentacija, ki jo je prosilec zahteval, lahko predstavlja informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa v smislu ZDIJZ. Navedeno pomeni, da mora informacija javnega značaja nastati v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Pogoj, da informacija izvira iz delovnega področja organa, pomeni v prvi vrsti, da gre za informacijo, ki jo je organ izdelal pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Vendar pa po ZDIJZ zadostuje tudi, da je organ informacijo pridobil od drugih oseb, pri čemer niti ni nujno, da informacije pridobi od drugih organov, ampak jih lahko pridobi tudi od zasebnopravnih subjektov, ki niso zavezanci po ZDIJZ. Pomembno je le, da je informacija povezana z delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja organa ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 148 - 149). Pojem "delovno področje" je torej izjemno širok, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, po navadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi.
Statut MOL, št.: 001-1/99-10 z dne 22. marca 2001, v 4. členu določa, da je MOL pravna oseba javnega prava. 18. člen Statuta MOL določa, da MOL upravlja premoženje MOL, tako da pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja. 27. člen Statuta MOL določa, da o pridobitvi in odtujitvi premoženja MOL, razen o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja, odloča Mestni svet MOL. 79. člen Statuta MOL določa, da premoženje MOL sestavljajo nepremičnine in premične stvari v njeni lasti, denarna sredstva in pravice ter, da mora MOL s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Pooblaščenec zaključuje, da v obravnavanem primeru nedvomno gre za postopek, ki se v celoti tiče delovnega področja MOL, ter lahko zato zahtevane informacije, če niso izkazane druge izjeme, vsekakor predstavljajo informacijo javnega značaja. Informacije iz postopka so namreč nastale v zvezi z razpisom za izbiro strateškega partnerja za gradnjo, pri kateri bodo uporabljene (med drugim) nepremičnine v lasti MOL. Zahtevane informacije namreč izvirajo iz delovnega področja organa, organ z njimi fizično razpolaga, nahajajo pa se tudi v materializirani obliki – izpolnjeni so torej vsi trije materialni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja.
3. Izjema po 9. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
V obrazložitvah zavrnilnih odločb HSŽ in MOL poudarjata, da bi razkritje dokumentov povzročilo napačno razumevanje vsebine tistih listin, ki se nanašajo na izbiro najugodnejšega ponudnika, ta izbira pa še ni dokončna. Pooblaščenec pojasnjuje, da organa izjemo po 9. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ razumeta napačno. Navedena izjema omogoča organu zavrnitev zahteve za dostop do informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Kumulativno morajo torej biti podani trije elementi: 1. dokument je še v postopku izdelave, 2. dokument je še predmet posvetovanja, 3. specifični škodni test (razkritje bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine). Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, v 7. členu vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/05). Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.
Že na prvi pogled je torej jasno, da v konkretnem primeru ne gre za dejansko stanje, ki bi ustrezalo takšni izjemi. Ta se namreč uporablja za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, ne pa na splošno za postopke, ki so še v fazi pogajanj in iz njih izvirajoče podatke. Nikakor pa ne gre za izjemo zgolj zaradi možnosti, da bi razkritje dokumentov lahko povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine.
4. Ugotovitve Pooblaščenca glede navedb prosilca
4.1 Označitev dokumentov kot poslovna skrivnost
Po pregledu dokumentacije Pooblaščenec ugotavlja, da trditev prosilca, da nobena od zahtevanih ponudb ponudnikov Trigranit in ECE v postopku ni bila označena kot poslovna skrivnost, ne drži. V nasprotju z zatrjevanjem prosilca so dokumenti družbe Trigranit na vsaki posamezni strani označeni kot poslovna skrivnost (strictly confidential). Prav tako dokument Proposal – Trigranit Development Corporation October 2005 vsebuje namensko poglavje Confidentiality, v katerem družba Trigranit pojasni, da šteje za poslovno skrivnost naslednje, v ponudbi oddane dokumente:
• Letter of intent
• Joint business plan
• Final proposal
• Clarification letter
• All Concept designs
• Proposal
Družba Trigranit tudi izrecno poudari, da šteje, da dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost, če niso že javno objavljeni, oziroma ne bodo javno objavljeni kasneje.
4.2 Poslovna skrivnost oseb javnega prava
Prosilec zatrjuje, da v obravnavanem postopku izjema poslovne skrivnosti ne sme biti uporabljena, če gre za dokumente lokalnih partnerjev (organov, op. Pooblaščenca) kot pravnih oseb javnega prava, ki niso gospodarske družbe, organizirane po ZGD. Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec na tem mestu dejansko stanje primera tolmačil napačno. V konkretnem primeru gre, ne glede na mestoma nejasne navedbe prosilca in organov, za zatrjevanje poslovne skrivnosti zgolj glede dokumentacije, ki so jo v postopek nesporno predložili le ponudniki in ne organi. Gre torej za dokumentacijo, ki se v posesti organov le nahaja, izdelali in organom predložili pa so jo ponudniki. Slednji pa predstavljajo gospodarske družbe, ki na trgu opravljajo pridobitno dejavnost ter so zato vsekakor upravičeni ščititi morebitne poslovne skrivnosti. Pooblaščenec podredno še dodaja, da praksa sicer poslovno skrivnost dopušča tudi pravnim osebam, ki niso gospodarske družbe, organizirane po ZGD. Takšno dejansko stanje za konkretni primer sicer ni relevantno, zato Pooblaščenec le omenja, da je razlago o razširjenem tolmačenju subjektov, upravičenih do varovanja poslovnih skrivnosti, mogoče najti v odločbah Pooblaščenca št. 020-47/2004/15 z dne 25.03.2005 in 021-81/2005/23 z dne 21.01.2006. Enako na načelni ravni dopušča tudi Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2002, (v nadaljevanju ZGD s komentarjem): "tudi če določena oseba ni gospodarski subjekt, se zanjo lahko uporabljajo nekatere določbe o gospodarskih subjektih na določenih področjih" (str. 91).
5. Pogoji za uporabo poslovne skrivnosti, kot izjeme po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da je izjema od javnega dostopa podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD v 39. členu poslovno skrivnost definira po subjektivnem (1. odstavek) in objektivnem kriteriju (2. odstavek). Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če torej za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je torej podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto ter ne zgolj in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja ali organa pač predstavlja poslovno skrivnost. Vseeno pa določila ZDIJZ kljub temu, da varujejo poslovne skrivnosti, upoštevajo tudi načelo javnosti, zato instituta poslovne skrivnosti ni mogoče uporabljati za pavšalno zakrivanje vseh vrst dokumentov in celotnih dokumentacij. Vsakdo, ki namreč želi vstopati v razmerja s pravnimi osebami javnega prava, se mora podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnih poslov in v določeni meri dopustiti nadzor nad svojim poslovanjem.
5.1. Nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede ugotavljanja obstoja poslovne skrivnosti
Gospodarske družbe morajo praviloma v skladu z ZGD podatke s pisnim sklepom izrecno označiti za poslovno skrivnost. Pooblaščenec ugotavlja, da so podatki enega ponudnika (Trigranit) označeni kot poslovna skrivnost, vendar pa istočasno ugotavlja, da v spisovni dokumentaciji ni zaslediti ustreznih sklepov družb Trigranit in ECE, s katerimi bi družbi dokumentacijo označili za poslovno skrivnost in s katerimi morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. Organi v tem delu dejanskega stanja niso ugotovili v popolnosti.
Nadalje bi organi morali, v primeru, da ustrezni sklepi obeh družb ne obstajajo, svoje trditve utemeljiti skladno z 2. odstavkom 39. člena ZGD. V tem primeru bi morali opraviti tehtanje, ali zahtevane informacije prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa 2. odstavek 39. člena ZGD. Informacije bi organi torej morali preučiti s stališča, ali bi z njihovim razkritjem utegnila nastati občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Potreba po varstvu mora biti v tem primeru očitna. Dokazno breme je v tem primeru prevaljeno na organe, ki morajo dokazati, da bi škoda zares lahko nastala, saj zakon ne določa, da zadostuje že samo zatrjevanje škode. Navedba in obrazložitev preteče škode mora biti konkretna in ne le abstraktna. Organi bi morali pri presoji ugotavljati, ali so ti podatki deležni režima pravnega varstva, kot ga določata 39. in 40. člen ZGD, ne pa preprosto odkloniti vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo.
Pooblaščenec ugotavlja, da organi razloge, zaradi katerih naj bi informacije predstavljale poslovno skrivnost, ne omenjajo in ne pojasnjujejo dovolj konkretno, temveč ostajajo na docela in pretirano abstraktni ravni. Kljub temu, da Pooblaščenec zavrača trditev prosilca, da so utemeljitve organov glede poslovne skrivnosti "same po sebi nerazumljive" in "da sploh ni jasno, kaj so organi želeli s tem povedati", pa je očitno, da trditve organov ostajajo na načelni ravni, z ničemer pa preteče škode konkretno ne argumentirajo. Glede na stališče ZGD s komentarjem (str. 194), da so predmet poslovne skrivnosti lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja, ne pa tudi podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj, organi tudi ne pojasnjujejo, kako bi razkritje zahtevanih podatkov vplivalo na konkurenčni položaj ponudnikov. Takšna obrazložitev izpodbijanih odločb, ki ostaja zgolj na deklaratorni ravni, ne omogoča njihovega preizkusa (2. odstavek 237. člena ZUP). Pooblaščenec na tem mestu pritrjuje argumentaciji, ki jo prosilec navaja iz obrazložitve sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. U 965/2004. Upravno sodišče namreč pojasnjuje, da mora organ, ki zatrjuje poslovno skrivnost, poleg same trditve, ki predstavlja pravno podlago za oceno, izvesti še dokazno oceno, da dejansko gre za poslovno skrivnost ter pravno relevantna dejstva ustrezno subsumirati pod konkreten zakonski dejanski stan. Potrebno je predhodno ugotoviti dejstva, ali se navedeni konkretni podatki po pisnih sklepih družb štejejo za poslovno skrivnost (1. odstavek 39. člena ZGD) in če ne, zakaj je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, pri čemer je treba škodo do stopnje razumne verjetnosti utemeljiti (2. odstavek 39. člena ZGD). Nujnost izvedbe ustreznega dokaznega postopka zaradi subsumpcije relevantnih dejstev na zakonski dejanski stan iz 1. ali 2. odstavka 39. člena ZGD izhaja tudi iz odločitve Vrhovnega sodišča RS, ko je šlo za vprašanje kršitve poslovne skrivnosti podjetja s strani zaposlenega (Sklep Vrhovnega sodišča RS v zadevi VIII Ips 201/2000 z dne 25.9.2001).
Prosilec trdi tudi, da poslovne skrivnosti nikakor ne morejo predstavljati dokumenti o tem, ali posamezni ponudniki izpolnjujejo pogoje razpisa, saj se bo projekt oddal prav na podlagi pogojev in meril, javnost pa ima pravico vedeti, ali je bil postopek izpeljan korektno in ali je izbrani ponudnik ponudil najboljšo izpolnitev pogojev in meril. Pooblaščenec poudarja, da je navedena trditev prosilca sicer v celoti utemeljena, vendar pa je, kakor izhaja iz spisovne dokumentacije, prav tako v celoti tudi presežena. Iz pisma družbe Trigranit z dne 6.2.2006 namreč izhaja, da družba organe nepreklicno pooblašča (irrevocably authorizes), da prosilcu razkrijejo primerjalne tabele obeh ponudb, ocenjene z urbanističnega, arhitekturnega in finančnega vidika. Iz spisovne dokumentacije še izhaja, da je Projektni svet PCL dne 15.2.2006 prosilca in družbo Trigranit seznanil tudi z dokumentom "PCL Information, Selection of the strategic partner; Criteria and comparison of the AM's and the Trigranit's offer, z dne 15.2.2006", ki pomensko ustreza sicer predhodno datirani trditvi prosilca (trditev je prosilec podal v pritožbah z dne 23.12.2005). Pooblaščenec opozarja, da sta oba citirana dokumenta s strani Projektnega sveta PCL v spis vložena v nepodpisani in nežigosani obliki, zato ni izkazano, da ju je prosilec dejansko tudi prejel.
6. Dostop do informacij, če gre za podatke o porabi javnih sredstev
Za navedeni primer sta bistveni tudi določba 3. odstavka 39. člena ZGD, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ter določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na vseh 11 izjem po ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Vseeno določba 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ni vedno absolutna, saj izjeme lahko določita zakon, ki ureja javna naročila ali zakon, ki ureja javne finance. Upoštevati je potrebno, da javnost nekaterih informacij zaradi načela transparentnosti zahteva že ZDIJZ neposredno, zato izjema poslovne skrivnosti za takšne informacije v skladu s 3. odstavkom 39. člena ZGD ne pride v poštev. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki dosledno uvajajo načelo transparentnosti porabe javnih sredstev. Kadar gre za porabo javnih sredstev, ZDIJZ še posebej poudarja potrebo po transparentnosti delovanja organov in pomen nadzora javnosti, ki mora imeti možnost nadzorovati pravilnost delovanja celotnega javnega sektorja. Nadzorna funkcija, kot ena od najpomembnejših funkcij pravice do informacij javnega značaja, ima največji pomen prav v zvezi z nadzorom porabe javnih sredstev.
Pooblaščenec opozarja, da je iz dokumentacije razvidno, da gre v konkretnem primeru za namero ustanovitve skupne gospodarske družbe z mešanim javno-zasebnim kapitalom. Deleža javnega in zasebnega kapitala še nista dokončno določena, saj se organi s trenutno prednostnim ponudnikom v zadevi še pogajajo, vendar je jasno, da bo delež javnega kapitala pomemben, a vseeno manjšinski. Navedeno je nujno potrebno vzeti v obzir ob tehtanju, katere informacije predstavljajo informacije javnega značaja ter katere informacije se tičejo poslovnih načrtov in investiranja zasebnega dela kapitala. Namen ZDIJZ vsekakor ni, da bi na podlagi njegovih določb o javnosti, zasebnim gospodarskim subjektom omogočal pridobivanje pomembnih poslovnih informacij o svojih tržnih konkurentih, prav tako pa ni njegov namen v celoti izključiti nadzor javnosti v poslih, v katerih javna sredstva predstavljajo le del kapitala. Prav v ta namen je ZDIJZ uvedel določbe o t.i. delnem dostopu, ki se upoštevajo vedno, kadar dokumenti ali njihov del le delno vsebujejo informacije, ki niso javnega značaja in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost.
Po določbi 210. čl. ZUP vsebuje pisna odločba uvod, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ime organa s številko in datumom odločbe, podpis uradne osebe in pečat organa. Podrobnejša vsebina obrazložitve odločbe je določena v 214. členu ZUP:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;
3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kako je konkretna zakonska podlaga, ki naj bi opravičevala izjemo, izpolnjena, odločba ne more biti preizkušena, saj zgolj z načelno navedbo izjeme, ne pa tudi z navedbo vseh elementov dejanskega stanja, ki jih zahteva zakonski dejanski stan, obrazložitev ni popolna. Namen določbe 214. člena ZUP pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Odločba mora biti v vsakem trenutku taka, da omogoča preizkus. Iz tega razloga je bilo potrebno odločbe organov prve stopnje odpraviti zaradi bistvene kršitve pravil postopka, ker se odločb ne da preizkusiti v skladu s 7. tč. 2. odstavka 237. člena ZUP.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Ker se izpodbijanih odločb ne da preizkusiti, je Pooblaščenec ocenil, da bodo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravili sami organi prve stopnje. Odločbe je na podlagi 3. odst. 251. čl. ZUP Pooblaščenec odpravil in vrnil organom prve stopnje v ponovni postopek, pri čemer so organi dolžni pri izdaji nove odločbe upoštevati napotke Pooblaščenca, vsebovane v tej odločbi.
Po 3. odstavku 251. člena ZUP je Pooblaščenec zato pritožbam ugodil in izpodbijane odločbe odpravil ter zadevo vrnil organom prve stopnje v ponovno odločanje, saj bodo organi hitreje in bolj ekonomično odpravili pomanjkljivosti postopka.
V ponovnem postopku morajo upoštevati napotke in opozorila iz te obrazložitve, zlasti pa morajo:
- preveriti, ali obstaja dejanska podlaga za opredelitev zahtevanih informacij za poslovno skrivnost po 1. odstavku 39. člena ZGD;
- konkretno, vsebinsko in določno za posamezne dokumente izkazati, ali za njihovo opredelitev kot poslovno skrivnost obstaja očitna potreba in dokazati, da bi preteča škoda res utegnila nastati;
- preveriti, ali je prosilec prejel del dokumentacije za razkritje, katerega družba Trigranit v pismu MOL, HSŽ ter Projektnemu svetu PCL z dne 6.2.2006 organe oz. Projektni svet PCL izrecno pooblašča;
- preveriti, ali je prosilec prejel dokument: "PCL Information, Selection of the strategic partner; Criteria and comparison of the AM's and the Trigranit's offer, z dne 15.2.2006".
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Tržaška 68/a, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka