Krajevna skupnost Portorož zoper JP Okolje Piran d.o.o.
+ -Številka: 021-105/2005/20
Kategorije: Poslovna skrivnost
Sodba Upravnega sodiščaDatum: 15.06.06
Šifra: 021-105/2005/20
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Krajevne skupnosti Portorož, Obala 16, 6320 Portorož (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 75/06-05 z dne 21.11.2005, Javnega podjetja OKOLJE Piran d.o.o., Fornače 33, 6330 Piran (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku treh dneh od pravnomočnosti te odločbe posredovati fotokopijo:
- vrisa vseh najemnikov prostorov na plaži v mapno kopijo parc. št. 1570/1, k.o. Portorož z legendo danih površin v najem v kvadratnih metrih in priložene najemne pogodbe,
- najemne pogodbe za površino z igrali, posebej za leto 2004 in posebej za leto 2005.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 19.08.2005 na organ naslovil zahtevo, da se mu posreduje dokumentacija, ki se nanaša na delovanje objektov na glavni portoroški plaži. Prosilec meni, da je vpis v zemljiško knjigo v vložku 3735 k.o. Portorož za nepremičnino št. 1570/2 pri vrsti rabe (stanovanjska stavba, dvorišče) lažen. Zahteval je naslednje dokumente oziroma odgovore na vprašanja:
- pravni naslov operacije, ki je izvedena v zemljiški knjigi (list B podatki o lastnikih) za ustanovitev podvložkov,
- pogodbo o priznanju lastninske pravice od 10.12.1999 Ov. Št. 2887/99,
- mapno kopijo normalnega formata za celoten kompleks parcel št. 1570, ker pomanjšana verzija, ki so jo poslali, ne omogoča normalne uporabe,
- da pod gornjo kopijo vrišejo vse najemnike prostorov na plaži, v legendi pa navedejo v najem dane površine v kvadratnih metrih ter priložijo pogodbe z vsemi najemojemalci (razen za Memedija, ki so jo že poslali) in za Cacao Cafe. Posebej prosijo za pogodbo z Ondino, da vidijo, kako se kombinirata površini, ki jo oddaja Krajevna skupnost in površina, ki jo oddaja Okolje,
- kakšno je razmerje z igriščem za odbojko (parc. št. 1570/I), kdo kasira na tem igrišču za reklame (na samurajskih zastavah in normalnih panojih),
- prosijo, da vrišejo v pregledno mapo površino, ki so jo oddali Stari oljki,
- pogodbo z g. Koblarjem (ali če se kako drugače piše) za površino z igrali in sicer posebej do leta 2004 in posebej za leto 2005. Prosijo, da vrišejo površine za vsako leto po pogodbah.
Z dopisom št. 3/444-A-2005, z dne 07.10.2005, je prosilec na organ poslal urgenco, saj organ, kljub temu, da je potekel tudi že podaljšan rok 30 delovnih dni za sprejem odločitve, ni odločil o zahtevi o dostopu do informacij javnega značaja. Pri tem dodaja, da je z zahtevo z dne 19.08.2005 med drugimi zaprosil za:
- mapno kopijo normalnega formata za celoten kompleks parcele št. 1570 k.o. Portorož z vrisom vseh najemnikov prostorov na plaži, z legendo danih površin v najem v kvadratnih metrih in priloženimi najemnimi pogodbami,
- pregledno mapo površin, ki je dana v najem Stari oljki,
- najemno pogodbo za površino z igrali (posebej za leto 2004 in posebej za leto 2005)
O zahtevi prosilca je odločil organ z odločbo št. 75/06-05 z dne 21.11.2005, s katero je zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na:
- vris vseh najemnikov prostorov na plaži v mapno kopijo parc. št. 1570 k.o. Portorož, z legendo danih površin v najem v kvadratnih metrih in priloženimi najemnimi pogodbami,
- najemno pogodbo za površino z igrali (posebej za leto 2004 in posebej za leto 2005).
Zahtevi pa je ugodil v delu, ki se nanaša na:
- mapno kopijo normalnega formata za celoten kompleks parcele št. 1570 k.o. Portorož,
- pregledno mapo površin, ki je dana v najem Stari oljki.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da delovno področje organa temelji na Zakonu o gospodarskih javnih službah (UL RS, št. 32/93 s spremembami, v nadaljevanju ZGJS), ki v 2. čl. določa, da se gospodarske javne službe določijo z zakonom na področju energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture. Organ opozarja, da zahtevane zavrnjene informacije niso informacije javnega značaja. Prosilka zahteva najemne pogodbe, ki se nanašajo na veljavna pogodbena razmerja med pogodbenimi strankami. V tem delu organ ne izvaja javnopravne naloge, ker sodeluje kot pogodbena stranka v pravnih razmerjih, ki niso določeni v ZGJS. Eno od temeljnih načel obligacijskega prava je načelo vestnosti in poštenja (5. čl. Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004 in 28/2006, v nadaljevanju OZ). Pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij morajo udeleženci spoštovati načelo vestnosti in poštenja (1. odst. 5. čl. OZ). Udeleženci v obligacijskih razmerij morajo v prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji (2. odst. 5. čl. OZ). Pri pravnih poslih se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo (10. čl. OZ). Organ navaja, da mu navedena določila OZ nalagajo lojalno ravnanje do svojih pogodbenih strank, medsebojno zaupanje ter predvsem ravnanja, ki niso usmerjena v povzročitev škode. Interes pogodbenih strank nikakor ni v tem, da so listine (pogodbe) iz njihove tržne dejavnosti dostopne vsakomur, ker bi to utegnilo povzročiti škodo obema pogodbenima strankama. Zaradi navedenega je organ dne 24.03.1998, št. 04-427/98 sprejel Pravilnik o varovanju poslovne tajnosti (v nadaljevanju pravilnik). V 3. točki 8. čl. pravilnika je določeno, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, ki se nanašajo na tržni položaj in aktivnost družbe:
- nastopanje družbe na domačem trgu,
- kupce in dobavitelje,
- prodajne režime,
- reklamne akcije in strokovno informatiko,
- planske in prodajne kalkulacije.
Organ ocenjuje, da so zahteve prosilca, ki jih je zavrnil, opredeljene kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Pri tem opozarja, da se javna podjetja ustanavljajo v eni od oblik gospodarskih družb v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 s spremembami, v nadaljevanju ZGD). Statusna oblika organa je družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Nesporno je, da organ v delu svojega poslovanja, ki se nanaša na uporabo javnih dobrin (komunalna dejavnost), izvaja javnopravne naloge. Cene proizvodov in storitev za uporabo javnih dobrin se oblikujejo na način, ki ga določa zakon ali občinski odlok v skladu z zakonom. Statut organa v 36. čl. ureja način njegovega financiranja. Organ se financira iz naslednjih virov:
- iz cen proizvodov in storitev za uporabo javnih dobrin, ki se zaračunavajo posameznim uporabnikom. Cene se oblikujejo in določajo na način, ki ga določa zakon ali občinski odlok v skladu z zakonom,
- iz proračunskih sredstev za financiranje gospodarskih javnih služb za javne dobrine, katerih uporabniki niso določljivi,
- iz proračunskih sredstev za subvencioniranje cen,
- iz lastnih storitev in poslov, najemnin, prodaje in drugih pogodbeno dogovorjenih odnosov.
Organ navaja, da je na podlagi navedenega statuta popolnoma jasno, da organ poleg javne službe, opravlja tudi tržno dejavnost. Organ zato opozarja, da v delu, ki se nanaša na sklepanje najemnih pogodb (najemnina) izvaja tržno dejavnost, ki ne sodi v izvajanje javnopravnih nalog in je tudi iz tega razloga potrebno v tem delu zavrniti zahtevek za posredovanje informacij javnega značaja. Organ pa je ugodil zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja v delu, ki se nanaša na mapno kopijo normalnega formata za celoten kompleks parcele št. 1570 k.o. Portorož in pregledno mapo površin, ki je dana v najem Stari oljki.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 09.12.2005 pri organu vložil pritožbo, v kateri predlaga, da Pooblaščenec izpodbijano odločbo organa odpravi in organu naloži, da zahtevi prosilca v celoti ugodi. Navaja, da je zmotno pravno stališče prvostopenjskega organa, da zahtevane informacije niso informacije javnega značaja in da gre za naloge, ki niso javno-pravne, ker »sodeluje kot pogodbena stranka v pravnih razmerjih, ki niso določene v zakonu o gospodarskih javnih službah«. Navaja, da ima Komunalno podjetje Piran v rabi premoženje občanov občine Piran. Izročeno mu je bilo v gospodarjenje skladno s pogodbo iz leta 1994. V obravnavanem primeru leži premoženje na območju Krajevne skupnosti Portorož. Ravnanje z njim s strani prvostopenjskega organa, ki je izdal izpodbijano odločbo, povzroča pri prebivalcih Portoroža pogoste in hude proteste. Organizirani v Krajevno skupnost občani Portoroža, kot skupni lastniki premoženja, ki ga upravlja organ, zahtevajo poročilo o stanju tega premoženja in o razpolaganju z njim. Gre torej za ne samo javno-pravno dejavnost komunalnega podjetja, marveč gre tudi za čisto premoženjsko pravno upravičenje občanov Portoroža, organiziranih v Krajevni skupnosti, da dobijo vpogled v gospodarjenje s svojim premoženjem. Prosilec navaja, da je zmotno stališče organa, da lahko razpolaga (gospodari) s premoženjem občanov (titularjev občinske lastnine) brez odgovornosti pred lastniki. Organ je sicer res družba z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju d.o.o.), vendar je vse premoženje, s katerim gospodari, last občine. To izhaja iz dejstva, da je občina 100 % lastnica vložka v komunalno podjetje kot d.o.o. Odkrite so že hude nepravilnosti pri delu organa:
- pri plažnem objektu 1 so bili vpisani namesto poslovnih prostorov stanovanjski prostor; napaka je bila odpravljena po intervenciji KS Portorož,
- v letu 2004 in 2005 je uprava komunalnega podjetja sklenila nezakonito pogodbo o sidranju reklamnih plovcev v akvatoriju portoroške plaže. Za leto 2004 je izkazan inkaso 1.900.000,00 SIT, za leto 2005 (ko je zahteval pogodbo) je izkazan inkaso 5.000.000,00 SIT. Izkazalo se je, da je bilo sidranje velikega števila plovcev–reklamnih megaplakatov nezakonito. O tem so poročale tudi Primorske novice.
Prosilec v pritožbi zaključuje, da so posegi organa posegi družbenikov te gospodarske družbe. Za njih so uslužbenci odgovorni lastnikom, to je občanom. V Portorožu je plaža spremenjena v nasprotju s pogodbo iz leta 1994 v dobrem delu v gostinske površine. To pa nikakor ni poslovna tajna, s kom so sklenjene pogodbe, za kolikšne površine, za kakšno ceno in po kakšnem postopku. Javna občila pogosto obveščajo javnost o napakah, ki jih včasih zaradi napake, včasih tudi iz kriminalnih nagibov zagrešijo osebe, ki jim je zaupano gospodarjenje z javnim premoženjem.
Organ je prosilčevo pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 22.12.2005, št.: 75/06-05 s prilogami, na podlagi 1. odstavka 245. čl ZPP, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Ker organ po določilu 2. odst. 245. čl. ZUP Pooblaščencu ni priložil vseh dokumentov, ki se tičejo zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom z dne 29.12.2005, št. 021-105/2005/2 pozval, da mu posreduje vse dokumente, ki jih je prosilec zahteval.
Dne 13.01.2006 je organ Pooblaščencu posredoval zahtevane dokumente.
Pri pregledu prejete dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilca zelo splošna, iz izpodbijane odločbe pa je izhajalo, kot da je organ odločil le o zahtevi prosilca z dne 07.10.2005, ki jo je le ta posredoval organu kot dopis–urgenco. Zato je Pooblaščenec z dopisom z dne 06.03.2006, št. 021-105/2005/6 pozval organ, da odloči o celotni zahtevi prosilca.
Dne 16.03.2006 je organ z dopisom št. 14/06-06 odgovoril, da so o delu zahteve (točke 1,2,3,4,6) z dne 19.08.2005 že odločili, saj so stranki dne 12.09.2005 z dopisom št. 48/06-05 poslali zahtevane informacije in dokumente, zato so v izpodbijani odločbi odločili o preostalem delu zahtevka (točka 5,7,8).
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec z dopisom št. 021-105/2005/8 z dne 22.03.2006 pozval prosilca, da se opredeli do gornjih navedb organa in mu naložil, da v roku osmih dni dopolni pritožbo, v kateri bo natančno navedel, zoper kateri del izpodbijane odločbe se pritožuje.
Prosilec je dne 24.03.2006 z dopisom št. 3/319-2006 Pooblaščencu poslal dopolnjeno pritožbo, v kateri je navedel, da s pritožbo vztrajajo na dostavi dokumentov, ki so bili z izpodbijano odločbo zavrnjeni, in sicer: vris vseh najemnikov prostorov na plaži v mapno kopijo parc. št. 1570 (pravilno je 1570/1, pripomba prosilca), k.o. Portorož z legendo danih površin v najem v m2 in priloženimi najemnimi pogodbami, najemno pogodbo za površino z igrali, posebej za leto 2004 in posebej za leto 2005.
Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na zgoraj navedeni pravilnik, ter na Statut organa, ga je Pooblaščenec dne 09.05.2006 pozval, da mu posreduje navedene dokumente. Za razjasnitev okoliščin pa je Pooblaščenec prosil tudi za Pogodbo o upravljanju sklenjeno z Občino Piran, ter razpisne pogoje, ki so bili podlaga za sklenitev najemne pogodbe za prostore na portoroški plaži.
Dne 15.05.2006 je Pooblaščenec od organa prejel zahtevano dokumentacijo s spremnim dopisom z dne 11.05.2006, štev. 5/2-04-2006. Pri pregledu dokumentacije je bilo ugotovljeno, da se Pogodba o upravljanju, sklenjena z Občino Piran, pravilno glasi Pogodba o podelitvi pravice rabe infrastrukturnega objekta, z dne 16.12.1994 (v nadaljevanju Pogodba).
Pritožba je utemeljena.
1. Načelo prostega dostopa po ZDIJZ
Uvodoma Pooblaščenec opozarja, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prav tako je povsem irelevantno tudi, kakšen je prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. Iz tega razloga navedbe v pritožbi, da imajo do informacij pravico kot občani in s tem lastniki občinskega premoženja, za to zadevo niso relevantne.
2. O organu kot zavezancu po ZDIJZ in delovno področje organa
Za razumevanje prava dostopa do informacij javnega značaja je osnovnega pomena dejstvo, da se lahko informacije javnega značaja zahtevajo zgolj od organov, taksativno naštetih v 1. odst. 1. čl. ZDIJZ. V tej določbi je namreč jasno navedeno, da gre za postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja (v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, ne le državne uprave), ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Zakonska definicija informacije javnega značaja je namreč zelo široka. Informacija javnega značaja je namreč vsaka tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, registra, dosjeja, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (prim. 1. odst. 4. čl. ZDIJZ).
Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem.
V obravnavanem primeru ni nobenega dvoma, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar pa zatrjuje, da sklepanje najemnih pogodb oziroma zahtevani dokumenti predstavljajo tržno dejavnost, ki ne sodi v izvajanje javnopravnih nalog. Iz tega razloga je bilo potrebno v obravnavani zadevi najprej razjasniti vprašanje, ali je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja tudi v tem delu svoje dejavnosti.
Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Delovno področje organa glede zahtevanih podatkov temelji na ZGJS, ki v 2. členu določa, da se gospodarske javne službe določijo z zakonom s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture. Ena izmed oblik gospodarskih javnih služb je javno podjetje, ki ga Republika oz. lokalna skupnost zagotovi, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno (6. čl. ZGJS), kar pomeni, da javno podjetje ustanovi vlada oz. lokalna skupnost kot podjetje v lasti republike ali lokalne skupnosti, lahko pa se ustanovi tudi kot podjetje z vložki zasebnega kapitala, če to ni v nasprotju z javnim interesom, zaradi katerega je ustanovljeno (25. čl. ZGJS). V obravnavanem primeru je Občina Piran, točneje Občinski svet, za opravljanje lokalnih javnih služb po določilu 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93 s spremembami, v nadaljevanju ZLS) in na podlagi ZGJS sprejela Odlok z dne 24.03.2005 o spremembi odloka o preoblikovanju »Komunalno stanovanjskega podjetja Piran« v »Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o.« in ustanovila Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o., kar pomeni, da je Občina Piran v celoti oziroma 100% lastnik organa. V 26. čl. ZGJS je določeno, da ustanovitelj javnega podjetja, v obravnavanem primeru Občina Piran, določi posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, odloča o cenah oz. tarifah za uporabo javnih dobrin, sprejme poslovni račun, obračune in zaključni račun podjetja. Prav tako direktorja, ki vodi poslovanje in delo javnega podjetja, imenuje in razrešuje Občina Piran na podlagi javnega razpisa pod pogoji, na način in po postopku, določenim s statutom (smiselno 27. čl. ZGJS). To pomeni, da je delovanje organa vezano na odločitve ustanovitelja. V 21. čl. ZLS je določeno, da občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja vrsto nalog, med njimi je tudi upravljanje z občinskim premoženjem. 20. člen ZLS pa določa, da lahko občina v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna podjetja ter v okviru javnih financ določa svoj proračun. Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice, iz katerega pridobijo dohodke, pa so med drugim npr. dohodek od zakupnin in najemnin za zemljišča in objekte, ki so občinska lastnina, dobiček javnih podjetij, itd.
Prosilčeva zahteva se nanaša na informacije o razpolaganju s premoženjem, za katerega sta pogodbeni stranki, takratno Komunalno stanovanjsko podjetje Okolje p.o. (sedaj organ) in Občina Piran v 1. čl. Pogodbe soglasno ugotovili, da predstavlja območje glavne plaže (kopališča) v Portorožu dobrino, ki je namenjena rekreaciji in razvedrilu občanom in turistom in kot takšna predstavlja javni infrastrukturni objekt.
Pojem javna infrastruktura je bil definiran v Zakonu o stavbnih zemljiščih (UL RS, št. 44/1997, v nadaljevanju ZSZ), ki je sicer nehal veljati 01.01.2003. V 3. čl. ZSZ je bilo določeno, da so javna infrastruktura objekti in omrežja, ki so neposredno namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb na področju komunalnega in vodnega gospodarstva, varstva okolja, energetike, prometa in zvez ter drugi objekti, če je tako določeno z zakonom. Javna infrastruktura so tudi komunalni objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so ulice, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, rekreacijske površine ter podobno. V 4. čl. ZSZ je bilo določeno, da so objekti javne infrastrukture in zemljišča, na katerih so zgrajeni, grajeno javno dobro. ZSZ je bil razveljavljen z Zakonom o urejanju prostora (UL RS, št. 110/2002, 8/2003, v nadaljevanju ZUreP-1) in v delu tudi z Zakonom o graditvi objektov (UL RS, št. 110/2002 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGO-1). ZUreP-1 je v 20. točki 2. čl. opredelil pojem gospodarska javna infrastruktura, kamor sodijo omrežja, neposredno namenjena izvajanju gospodarskih javnih služb s področja prometa, energetike, komunalnega gospodarstva, upravljanja z vodami in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja, kakor tudi druga omrežja in objekti v javni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena. Objekt v javni rabi je definiran v ZGO-1 (izrazi, ki niso definirani v ZUreP-1, imajo enak pomen kot v ZGO-1 v skladu z 2. odst. 2. čl. ZUreP-1), v 1.5. točki, prvega odstavka 2. čl., po katerem je objekt v javni rabi objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi. Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina; nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, pa je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot je hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja, žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba. Po vsebini se ta opredelitev ujema z definicijo javne infrastrukture po ZSZ.
V smislu gornje opredelitve javne infrastrukture to pomeni, da portoroška plaža predstavlja dobrino, ki je namenjena skupni rabi v javnem interesu, zato je že pojmovno nemogoče, da bi organ ustvarjal dobiček oziroma izvajal tržno dejavnost z upravljanjem in razpolaganjem z objektom v javni rabi.
V prvem odst. 2. čl. navedene Pogodbe je določeno, da je predmet te pogodbe, ki ga daje Občina organu, pravica upravljanja, rabe in izkoriščanja območja glavne plaže v Portorožu na parceli št. 1570/1 k.o. Portorož in jo organ dobi tudi v posest (5. čl. Pogodbe). Ta pogodba zajema tudi podelitev pravice rabe vseh objektov in naprav na kopališču (4. odst. 3. čl. Pogodbe), prav tako pa tudi določa, da sme organ pod določenimi pogoji skleniti tudi pogodbe, s katerimi odda posamezne dele zemljišč v podzakup (16. čl. Pogodbe). Navedeno pomeni, da lahko organ na podlagi navedene Pogodbe odda v najem oz. podzakup javni infrastrukturni objekt, katerega lastnik je sicer Občina Piran, zato se Pooblaščenec nikakor ne more strinjati z navedbami organa, da z javnim infrastrukturnim objektom izvaja tržno dejavnost in da zato zahtevana informacija v tem delu ne sodi med informacije javnega značaja. Dejstvo je namreč, da gre kljub obstoječi Pogodbi za premoženje Občine Piran, kot izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska za to nepremičnino. Z navedeno Pogodbo pa je organ zgolj zavezan, da kot imetnik pravice v javnem interesu, torej v interesu vseh občanov, pa tudi denimo turistov, upravlja z javnim infrastrukturnim objektom kot dober gospodar. Za ta namen ga lahko daje tudi v podzakup, Občina pa ima pravico do 10% vseh dohodkov iz podzakupnih pogodb (4. odst. 16. čl. Pogodbe).
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da gre tudi v tem delu za izvajanje javnopravnih nalog, saj gre za upravljanje z objektom v javni rabi, zato je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja tudi v tem delu svoje dejavnosti.
2. Stranski udeleženci v postopku
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ kot dodaten razlog za delno zavrnitev zahteve navedel, da prosilcu ne more ugoditi, ker zahtevane najemne pogodbe, ki se nanašajo na veljavna pogodbena razmerja med pogodbenimi strankami, predstavljajo poslovno skrivnost po določilu 2. odstavka 39. člena ZGD.
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ). Iz tega razloga mora organ v postopku odobritve zahteve za dostop do informacij javnega značaja po uradni dolžnosti skrbeti za to, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek je torej potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi vseh pogodbenih strank najemne pogodbe je Pooblaščenec z dopisi z dne 03.04.2006 po določilu 43. in 44. člena ZUP 15 pogodbenih strank – najemnikov pozval, da se izjasnijo o tem, ali prijavljajo stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevani podatki zanje predstavljajo poslovno skrivnost.
Stranski udeleženec ima pravico udeleževati se postopka, ker izkaže pravni interes tako, da zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, kar pomeni neposredno na zakon ali drug predpis oprto osebno korist. Stranski udeleženec ima načeloma iste procesne pravice in obveznosti kot stranka. Če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec, ta možnost ni bila dana, gre po določbi 2. točke 2. odstavka 237. člena ZUP za bistveno kršitev pravil upravnega postopka in predstavlja razlog za odpravo odločbe.
Na poziv Pooblaščenca je odgovorilo 7 pogodbenih strank, s katerimi je organ sklenil najemne pogodbe za oddajo prostorov na portoroški plaži. Vse so izjavile, da zahtevana informacija za njih predstavlja poslovno skrivnost na podlagi 2. odst. 39. čl. ZGD in torej izjemo po 2. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
3. Izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da so zahtevani dokumenti oz. najemne pogodbe opredeljene kot poslovne skrivnosti v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, kar pomeni, da je podana izjema po 2. točki 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ.
Da lahko Pooblaščenec zgoraj navedeno presodi, je najprej potrebno opredeliti poslovno skrivnost, predvsem pa dejstvo, kdaj le-ta pridobi in kdaj izgubi status poslovne skrivnosti. Po 1. odst. 39. člen ZGD so poslovna skrivnost podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so javni po zakonu ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
ZGD tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju se zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD k 1. odst. 39. čl.).
Podatki, ki pa niso označeni kot zaupni po 1. odst. 39. čl. ZGD, lahko uživajo varstvo le ob predpostavkah iz 2. odst. 39. čl. ZGD, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določanje poslovne skrivnosti. V tem primeru ni potrebno, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Zato je po tem kriteriju nujno, da je potreba po varstvu »očitna«. To pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu pripadniku podjetja jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Zakon pa dodaja še negativno določitev; z izdajo podatka bi nastala občutna škoda (škodni test).
V izpodbijani odločbi se organ sklicuje na zgoraj navedeni Pravilnik, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru potrebno zahtevane dokumente obravnavati v skladu s 1. odstavkom 39. čl. ZGD, zato je Pooblaščenec presojal, ali so izpolnjene vse zahteve, ki jih določa zakon pri subjektivnem kriteriju.
Pravilnik v 8. in 9. čl. določa, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, v 10. čl. Pravilnika pa je določeno, da se določene listine poslovne skrivnosti na vidnem mestu označijo z oznako poslovna skrivnost.
Pooblaščenec je pregledal celotno dokumentacijo in ugotovil, da noben dokument, ki jih je Pooblaščenec prejel od organa in je predmet zahteve, ni označen kot poslovna skrivnost, kar pomeni, da že z vidika pravilnega označevanja, ki ga zahteva Pravilnik, ne ustreza subjektivnemu kriteriju. Prav tako po mnenju Pooblaščenca zahtevane najemne pogodbe tudi ni mogoče uvrstiti med poslovne skrivnosti, ki so taksativno določene v zgoraj navedeni 3. točke 8. čl. Pravilnika, na katero se sklicuje organ. Slednje zlasti dokazuje dejstvo, da organ zbira ponudbe za oddajo v najem površin in prostorov na portoroški plaži na podlagi javnega natečaja. 8. točka navedenega člena Pravilnika določa, da se štejejo za poslovne skrivnosti ponudbe za natečaje ali javne licitacije, dokler ni objavljen izid. Iz tega izhaja zaključek, da se mora v primeru javnega natečaja objaviti izid, torej kdo je bil izbran, prav tako pa tudi sama ponudba izgubi status poslovne skrivnosti. Najemne pogodbe, ki so predmet zahteve, so že sklenjene, kar pomeni, da je javni natečaj že zaključen in bi morala biti javnost obveščena o tem, kdo je bil izbran.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da dokumente, ki so predmet zahteve, ni mogoče šteti za poslovne skrivnosti v skladu s 1. odstavkom 39. čl. ZGD, saj dokumenti ne izpolnjujejo subjektivnega kriterija.
Kljub navedenemu pa je Pooblaščenec na podlagi 2. odst. 247. čl. ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti izpodbijane odločbe med drugim nalaga preizkus, ali je bil prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali dokumenti prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa II. odst. 39. člena ZGD (po objektivnem kriteriju). Predmet poslovne skrivnosti so lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 in 195).
Po temeljitem pregledu zahtevanih dokumentov Pooblaščenec ugotavlja, da navedeni dokumenti ne vsebujejo podatkov, ki bi lahko kakorkoli vplivali na tržni položaj organa, niti stranskih udeležencev kot najemnikov. V prvi vrsti tako ne more biti poslovna skrivnost podatek o tem, s kom je organ obravnavane najemne pogodbe sklenil. Najemne pogodbe za najem površin in prostorov na centralni plaži v Portorožu so bile sklenjene na podlagi javnega natečaja in javnega razpisa, v katerem je že bila določena dejavnost, ter izklicna cena letne najemnine. Izbrani ponudnik je moral ustrezati pogojem natečaja oz. razpisa, višina ponujene najemnine pa ni smela biti nižja od začetne izklicne najemnine. Kot je bilo ugotovljeno že zgoraj, je v Pravilniku izrecno navedeno, da so ponudbe za javne natečaje poslovna skrivnost, dokler ni objavljen izid, iz česar izhaja, da je že organ sam ocenil oz. odločil, da mora biti izid javnega natečaja javno objavljen. Takšna odločitev organa je tudi edino logična, saj bi sicer javni natečaj izgubil svoj smisel. Zaradi navedenega je sklicevanje organa na poslovno skrivnost v fazi, ko so pogodbe že sklenjene in je torej izid »znan«, že v nasprotju z njihovimi internimi akti in tudi v nasprotju s samim smislom javnega natečaja. K transparentnemu in javnemu delovanju je organ zavezan tudi na podlagi 48. čl. Statuta, ki predstavlja akt o ustanovitvi organa in ki določa, da mora družba javno objaviti oddajo prostorov in površin v najem in da, če nima o tem ustreznega splošnega akta, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javna naročila (Zakon o javnih naročilih, UL RS, št. 36/2004, v nadaljevanju ZJN-1). ZJN-1 določa, da za vse ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev in meril, velja načelo javnosti, zaradi česar ti podatki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Postopek primerjanja, ocenjevanja in vrednotenja ponudb ter sam akt izbire najugodnejšega ponudnika mora biti namreč transparenten, objektiviziran in racionalen. V obravnavanem primeru organ Pooblaščencu ni predložil nobenega splošnega akta, na podlagi katerega oddaja prostore na portoroški plaži, kar še dodatno usmerja na uporabo določb ZJN-1. Ne glede na navedeno pa Pooblaščenec meni, da je povsem irelevantno, na kakšni pravni podlagi je organ sklenil najemne pogodbe, ali je bil to javni razpis ali javni natečaj. Dejstvo je, da gre za razpolaganje z občinskim premoženjem, zato je potreba po transparentnosti sklenjenih pogodb zagotovo podana.
Pooblaščenec bi ob tem opozorja še na Zakon o javnih financah (UL RS, št. 79/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJF), ki v 67. čl. določa, da je državno in občinsko premoženje po tem zakonu finančno in stvarno premoženje v lasti države in občin. Finančno premoženje po tem zakonu so denarna sredstva, terjatve ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe (v nadaljevanju: delnice in deleži na kapitalu). Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine. Za opravljanje javnih služb in dejavnosti v javnem interesu lahko država oziroma občina državno oziroma občinsko premoženje organizirata v obliki javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov in agencij. V prvem in drugem odstavku 79. čl. ZJF pa je določeno, da neposredni uporabniki upravljajo s stvarnim premoženjem, ki ga imajo v posesti. Upravljanje stvarnega premoženja po tem zakonu zajema uporabo premoženja, njegovo vzdrževanje in oddajanje v zakup. Predstojnik neposrednega uporabnika mora upravljati s premoženjem, ki je v upravljanju pri neposrednem uporabniku, s skrbnostjo dobrega gospodarja in voditi evidence o tem premoženju. Na podlagi 3. odst. 78. čl. in 80. čl. ZJF je bila sprejeta Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države (UL RS, št. 12/2003,77/2003, v nadaljevanju Uredba), ki se smiselno uporablja tudi za pridobivanje, razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem občin (5. odst. 1. čl. Uredbe). Uredba v 28. čl. določa, da je razpolaganje s stvarnim premoženjem potrebno izvesti po tisti metodi, ki zagotavlja javnost in preglednost postopkov in upošteva cilje razpolaganja posamične nepremičnine oziroma premičnine ter omogoča najugodnejše rezultate razpolaganja za Republiko Slovenijo oziroma v nadaljevanju občin (pripomba Pooblaščenca). Uredba v prvem odstavku 60. čl. določa, da se pri oddaji stvarnega premoženja občin v najem uporabi metoda javne ponudbe. Za izvedbo javne ponudbe se smiselno uporabljajo določbe poglavja IV.: Razpolaganje po tej Uredbi, ki se nanašajo na metodo javne ponudbe. Javna ponudba je urejena v 44. čl. Uredbe, ki določa, da kadar je izbrana metoda javne ponudbe za izvedbo razpolaganja s stvarnim premoženjem, se le-ta praviloma objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ali v takšnih domačih in po potrebi tudi tujih sredstvih javnega obveščanja, ki ustrezajo v programu opredeljenim ciljem prodaje. Nakup (smiselno oddaja v najem, pripomba Pooblaščenca) na podlagi javne ponudbe se lahko prične po poteku 15 dni od objave javnega vabila k nakupu. Javna ponudba velja do poteka v vabilu določenega časa. Za postopek javne ponudbe se smiselno uporabljajo določbe te Uredbe, ki veljajo za javno dražbo, s tem, da je v objavi javne ponudbe potrebno navesti tudi rok vezanosti na ponudbo in rok, v katerem se ponudba lahko sprejme.
Na podlagi vsega navedenega višina najemnine, kakor tudi pogoji za opravljanje dejavnosti, ki je vsebovana v najemnih pogodbah, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Poleg tega ima organ v upravljanju celotno portoroško plažo, kar pomeni, da je pri oddaji v najem površin in prostorov na portoroški plaži dejansko brez konkurence, zato podatek o tem, s kom in pod kakšnimi pogoji je sklenjena najemna pogodba, po oceni Pooblaščenca na tržni konkurenčni položaj organa ne more vplivati, zlasti pa organu nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Pogoje in izklicno ceno najemne pogodbe določi organ, njegova naloga pa je tudi, da kot dober gospodar na trgu izbere najboljšega ponudnika. Glede na postavljeno izklicno ceno najema, je smisel javnega naročanja zagotovo tudi v tem, da se na trgu doseže čim višjo ponudbo za najemnino. Pooblaščenec pa pri tem še opozarja, da gre za javno dobro, zato morajo biti prosto dostopne informacije o tem, kako organ z njim razpolaga oz upravlja.
Za ostale podatke, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, pa Pooblaščenec ugotavlja, da gre za splošne določbe, ki jih smiselno ureja OZ (plačilni pogoji, dolžnosti, obveznosti najemnika in najemodajalca, razlogi za razdrtje pogodbe, ..) in prav tako ne ustrezajo kriterijem, na podlagi katerih določen podatek lahko označimo za poslovno skrivnost.
Pooblaščenec pa je moral obstoj poslovne skrivnosti ugotavljati tudi z vidika najemnikov - sopogodbenikov, ki so izjavili, da sklenjena najemna pogodba za njih predstavlja poslovno skrivnost po 2. točki 39. čl. ZGD. Pooblaščenec ugotavlja, da ne gre za podatke, ki bi vplivali na njihov tržni konkurenčni položaj. Kot je bilo že povedano, so predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenčno prednost. Ko je organ objavil javni razpis oz. natečaj, se je med ponudniki zagotovo vzpostavila konkurenca, kdo bo čim bolj ustrezal razpisnim pogojem, zlasti pa, kdo bo ponudil višjo najemnino. Vendar pa je čas za zbiranje ponudbe javno objavljen oz. določen. Ko rok poteče, se izvede izbirni postopek in ko je pogodba sklenjena, podatek o tem, kdo je pogodbena stranka in za kakšno ceno, zagotovo ne more vplivati na konkurenčni položaj tistega, s katerim je bila najemna pogodba sklenjena, zlasti pa mu javnost navedenih podatkov ne more povzročiti škode. Pogodbe so namreč sklenjene za različno časovno obdobje in v tem času boljša ponudba na obstoj že sklenjene pogodbe ne more vplivati, po poteku pogodbe pa se na trgu zagotovo zopet vzpostavi konkurenca med morebitnimi ponudniki, ne glede na obstoj ali poznavanje prejšnje pogodbe, dokler ni sklenjena nova pogodba o najemu.
Zaradi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da z razkritjem zahtevanih dokumentov organu nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v zahtevanem dokumentu ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti niti v smislu 2. odst. 39. čl. ZGD.
Prosilec je zahteval tudi dokumenta: vris vseh najemnikov prostorov na plaži v mapno kopijo parc. št. 1570/1 k.o. Portorož z legendo danih površin v najem v m2, za oba pa Pooblaščenec ugotavlja, da predstavljata zgolj rezultat sklenjenih najemnih pogodb oziroma popis izbranih ponudnikov s statusom površine in m2, kar pomeni, da prav tako že iz razlogov, ki so bili navedeni zgoraj za sklenjene najemne pogodbe, ne moreta predstavljati poslovne skrivnosti.
Iz zgoraj navedenih razlogov Pooblaščenec ugotavlja, da ni podana izjema iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, kar pomeni, da je organ v izpodbijani odločbi napačno uporabil materialno pravo. Pooblaščenec je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, da je zahtevi prosilca ugodil. Organ je dolžan zagotoviti dostop do informacije javnega značaja, in sicer je prosilcu v roku treh dneh od pravnomočnosti te odločbe dolžan posredovati dokumente, kot izhaja iz izreka te odločbe. Pravnomočnost bo nastopila v skladu s 1. odst. 225. čl. ZUP takrat, ko se ta odločba ne bo več mogla izpodbijati v upravnem sporu (rok za vložitev tožbe v upravnem sporu pa je 30 dni).
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka