Prosilec zoper Okrožno državno tožilstvo v Mariboru
+ -Številka: 021-98/2005/4
Kategorije:
Datum: 26. 01. 2006
Številka: 021-98/2005/4
Informacijski pooblaščenec, po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 24/03 in 61/2005, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. odstavka 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02 in 73/04; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep št. Tu 75/2005-3 z dne 26.10.2005, Okrožnega Državnega tožilstva v Mariboru, Ul. talcev 24, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 29.08.2005 naslovil na organ zahtevo za vpogled v kazenski spis št. III KT 0/1450/05-5. Zahtevo je utemeljeval na osnovi 128. čl. Zakona o kazenskem postopku (UL RS, št. 63/94 s spremembami, v nadaljevanju ZKP), da kot oškodovanec, zaradi nadaljevanja kazenskega pregona zoper ……. in ……. nujno potrebuje vpogled v spis in dokumentacijo v spisu, na podlagi katere je okrožna državna tožilka Nada Pernek Kostanjevec kazensko ovadbo zoper ovadeni s sklepom zavrgla.
Organ je dne 26.10.2005 izdal sklep št. Tu 75/2005-3, s katerim je zahtevek prosilca, ker se nanaša na nezaključeno kazensko zadevo, zavrnil.
V obrazložitvi je navedel, da določba 128. čl. ZKP dovoljuje pregled in prepis posameznih kazenskih spisov vsakomur, ki ima upravičen interes. Dokler postopek teče, dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek. Tretji odstavek istega člena posebej ureja pregled in prepis spisov, ki naj bo dovoljen zasebnemu tožilcu, oškodovancu kot tožilcu, oškodovancu in zagovorniku.
Nadalje navaja, da ZDIJZ v 6. čl. določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na katero izmed izjem, in jih tudi taksativno navede.
Po vpogledu v tožilski spis, ki se nanaša na osebe, ki jih imenuje prosilec, organ ugotavlja, da gre za kazensko zadevo III KT 0/1450/05, v kateri je Društvo ……, preko predsednice društva, ……., podalo ovadbo z dne 26.05.2005 zoper ……. zaradi kaznivega dejanja goljufije po 1. odst. 217. čl. Kazenskega zakonika (UL RS, št. 63/94 s spremembami, v nadaljevanju KZ) in kaznivega dejanja krive ovadbe po 1, odst. 288. čl. KZ, ter zoper …….. zaradi kaznivega dejanja goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ v zvezi s 27. čl. KZ. Kazenska ovadba je bila delno zoper obe osumljeni zaradi kaznivega dejanja goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ zavržena s sklepom s številko III KT 0/1450/05-3 z dne 11.08.2005, ki je bil Društvu ……., kot ovaditelju, odposlan dne 19.08.2005.
O preostalem delu kazenske ovadbe, ki se nanaša na očitek storitve kaznivega dejanja krive ovadbe po 1. odst. 288. čl. KZ zoper osumljeno ……, okrožna državna tožilka še ni odločila, ker za odločanje o utemeljenosti ovadbe potrebuje tudi pravnomočno odločitev sodišča v kazenski zadevi IV KT 0/1678/01 zoper ……, zaradi storitve kaznivega dejanja nasilništva po 299/I KZ, kjer je bil sprožen kazenski postopek na podlagi ovadbe ……, ki se ji očita, da je v kazenski zadevi IV KT 0/1678/01 podala krivo ovadbo.
V kazenski zadevi IV KT 0/1678/01 je Okrajno sodišče v Mariboru dne 10.03.2005 razsodilo. Zoper sodbo III K 198/2002 z dne 10.03.2005 je prosilec vložil pritožbo.
Glede na to, da v obravnavani kazenski zadevi III KT 0/1450/05 državna tožilka še ni v celoti meritorno odločila, bi vpogled v predmetni spis pomenil kršitev iz:
- 7. točke 6. čl. ZDIJZ (podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopek s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi,)
- 10. točka 6. čl. ZDIJZ (podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 10.11.2005 pri organu vložil pritožbo, v kateri navaja, da je iz sklepa III KT 0/1450/05 moč razbrati, da je zavrnjen, o delni zavrnitvi vodje državnih tožilcev ni nikjer ničesar zapisano. Dodaja, da si je v zadnjem odstavku druge strani izpodbijanega sklepa vodja državnih tožilcev dovolil diskvalifikacijsko pravico, da očeta v kazenski zadevi IV KT 0/1678/01 obremeni za dejanje 299/1. člena KZ, ki je neresnično in lažno. Etiketiranje ljudi na pamet kaže, da vodji tožilcev ni znan ne obtožni predlog, ne nepravnomočna sodba (to, kar navaja vodja državnih tožilcev, je izmišljeno, neresnično, lažno in nikoli ni bilo predmet obravnave). Navaja, da se neresnične obtožbe po kazenskem zakoniku sankcionira. Člen 299/I KZ RS ni bil nikoli predmet ovadbe in neresnično navajanje kaže na sistemski kalup diskreditacij. Vodja državnih tožilcev bi moral to vedeti. Razširjanje, razpečavanje teh dejstev je evidenten sum storjenega kaznivega dejanja. Ker doslej takšnega dokumenta ni videl, oziroma ga ne pozna, prav zaradi tega vztraja na popolni preiskavi zadeve in spisa.
Dodaja, da vodja državnih tožilcev neresnično navaja, da zoper osumljeno ….. in …… še ni zavrnitve v celoti. Poudarja, da je tožilka Nada Pernek Kostanjevec ovadbo III KT 0/1450/05 v celoti zavrnila. V skladu z določilom 128. čl. ZKP vztraja, da se mu dovoli vpogled v vse listine spisa, ki bi v pravni državi moralo biti umevno.
Organ je prosilčevo pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 10.11.2005, opr. št.: Tu 75/05-5 s prilogami, na podlagi 1. odstavka 245. čl ZPP, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je organ odločil o zahtevi prosilca s sklepom, čeprav bi moral v skladu s 22. čl. ZDIJZ o zahtevi odločiti z odločbo. Ker pa sklep organa vsebuje vse sestavine odločbe (uvod, naziv, izrek, obrazložitev in pouk o pravnem sredstvu), nepravilnost ne vpliva na zakonitost odločitve organa.
1. Pojem informacije javnega značaja.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) državni organi. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne zanika obstoja dokumentov, saj v izpodbijani odločbi izrecno navaja, da je po preučitvi zahteve ugotovil, da se prosilčeva zahteva nanaša na kazensko zadevo III KT 0/1450/05. Ker dokumenti izvirajo iz delovnega področja organa, zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
2. Načelo prostega dostopa po ZDIJZ
Prosilec se v svoji zahtevi in pritožbi sklicuje na 128. čl. ZKP, ki postopek za pridobitev informacije oz. pregled in prepis posameznih kazenskih spisov ureja popolnoma drugače kot ZDIJZ. Prosilec tako ni nikjer izrecno označil, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, vendar je organ zahtevo obravnaval po ZDIJZ, na podlagi tretjega odstavka 17. čl. ZDIJZ, ki določa, da organ obravnava zahtevo po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.
Zato se bo tudi Pooblaščenec v nadaljevanju odločbe osredotočil zgolj na vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja po ZDIJZ, ki predstavlja zakonsko podlago za delo in pristojnosti Pooblaščenca, saj se v vprašanje upravičenosti dostopa do informacij po ZKP ne more spuščati, ker za to ni pristojen.
Zaradi navedb prosilca, ki utemeljuje, kakšen cilj zasleduje s pridobitvijo zahtevanih informacij, Pooblaščenec pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove pritožbe ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevane informacije izpolnjujejo merila za informacijo javnega značaja in so zaradi tega prosto dostopne vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev osebni interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni.
3. Izjeme po 1. odstavku 6. čl. ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ v izpodbijanem sklepu navaja, da gre za zadevo, ki še ni pravnomočno zaključena, zato bi vpogled v kazenske spise pomenil kršitev iz 6. in 9. točke 1. odst. 6. člena ZDIJZ (pred novelo ZDIJZ, 7. in 10. točka 6. člena, kar je organ očitno spregledal, opomba Pooblaščenca).
3.1 Izjema po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
6. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ omogoča organu zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovali njegovi izvedbi.
Pooblaščenec se je uvodoma ukvarjal s pojmom kazenski pregon, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran, lahko pa posredno iz ZKP in Zakona o državnem tožilstvu (UL RS, št. 64/94 s spremembami, v nadaljevanju ZDT), razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe, ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ, s tem ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Se pa seveda navedena izjema deloma pokriva z 8. točko 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, se pravi tudi kazenskega (opomba Pooblaščenca). Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva, ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona.
6. točka 1. odst. 6. čl ZDIJZ tako določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme:
1. da je postopek še v teku,
2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.
Organizacijo in pristojnosti organa ureja ZDT. Pravila, ki naj zagotovijo, da se nihče, ki je nedolžen, ne obsodi, storilcu kaznivega dejanja pa izreče kazenska sankcija ob pogojih, ki jih določa kazenski zakon in na podlagi zakonitega postopka, po katerem mora organ opravljati svojo nalogo, pa določa ZKP.
Pooblaščenec je po pregledu celotne dokumentacije ugotovil, da konkretna kazenska zadeva še ni pravnomočno zaključena, saj organ v delu kazenske ovadbe, glede kaznivega dejanja krive ovadbe zoper osumljeno ….., še ni odločil. Iz sklepa organa z dne 11.08.2005, št.:IIIKT 0/1450/05-5, namreč izhaja, da je kazenska ovadba ovaditeljice ……, vložena z dne 26.05.2005, zavržena glede kaznivega dejanja goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ, ne pa tudi za kaznivo dejanje krive ovadbe. Navedeno pomeni, da je izpolnjen prvi pogoj za uveljavitev izjeme iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Za zavrnitev dostopa do dokumentov pa mora biti izpolnjen tudi drugi pogoj - da bi razkritje zahtevanih dokumentov škodovalo izvedbi postopka.
Ta pogoj pa organ zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ (ki dokumenta ne želi razkriti) izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi kazenskega postopka. Ogrozitev pa mora vsakokrat biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Organ mora kot verjetno izkazati, da bi bil z razkritjem kazenskih spisov ogrožen kazenski pregon.
Pooblaščenec ugotavlja, da organ v ničemer ni izkazal ogrozitve pravno varovane dobrine oziroma nastanka resne škode, saj se v izpodbijanem sklepu zgolj sklicuje na omenjene določbe ZDIJZ. Samo sklicevanje organa oziroma zgolj hipotetično zatrjevanje nastanka škode, brez izvedbe škodnega testa, pa za izkazanost zatrjevane izjeme nikakor ne zadostuje.
Pooblaščenec je zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa 1. odstavek 8. člena ZUP, in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, sam izvedel t.i. škodni test.
V tej fazi postopka, v kateri se kazenska zadeva nahaja, ni mogoče določiti, katera listina ni pomembna za nadaljnji kazenski postopek. Pooblaščenec zato ugotavlja, da je lahko določen dokument v trenutni fazi postopka brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, še zbirajo, kar pomeni da bi dostop javnosti do kazenskega spisa onemogočil izvedbo dokazov in s tem tudi sam kazenski postopek.
Z vpogledom v kazenski spis bi lahko posegli tudi v nekatere z ustavo zavarovane pravice obdolženke, v pravico do sodnega varstva, varstva pravic zasebnosti, osebnostne pravice, domnevo nedolžnosti. Ustava RS v 23. čl. določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih, ter obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, ter da mu sodi sodnik, ki je izbran po pravilih, v naprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Z vpogledom v kazenski spis bi obdolženi to pravico odvzeli, saj bi s tem omogočili pritisk javnosti na nepristransko odločanje pravosodnih organov, kar bi pomenilo dodaten pritisk javnosti na obdolženko, proti kateri nima učinkovite obrambe. S tem bi posegli v pravico do zasebnosti in varovanja dobrega imena, na podlagi katere je posamezniku z ustavno močjo pridržana sfera zasebnega življenja oz. njegovega zasebnega življenjskega okolja. Zagotovljena je nedotakljivost njegove zasebnosti, kar pomeni, da obstaja nedotakljivo področje človekove svobode, ki je odtegnjeno vplivu države, ter toliko bolj seveda posegu drugih posameznikov. Posegli bi tudi v pravico domneve nedolžnosti (27. čl. Ustave RS), na podlagi katere velja obdolženi kaznivega dejanja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Gre za t. i. predpostavko nedolžnosti, ki pomeni, da oseba velja za nedolžno, dokler se ji ne dokaže krivda, da mora krivdo dokazovati državni tožilec in ne obdolžena oseba, ter najpomembnejše, da mora sodišče v dvomu, ko krivda ni nedvomno dokazana, obdolženo osebo oprostiti (prim. tudi Komentar Ustave RS, Lovro Šturm (urednik), Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije 2002, stran 305). Z razkritjem zahtevanih podatkov bi se tako domneva nedolžnosti »spremenila« v domnevo o krivdi, ko bi javnost polemizirala o vprašanjih, ki sicer sodijo na glavno obravnavo, ali pa se rešujejo še v predkazenskem postopku. Z razkritjem podatkov bi se lahko javnost opredelila o krivdi posamezne osebe, čeprav potem kazenski postopek takšnih domnev ne bi potrdil. Ob tem je potrebno omeniti, da Ustava RS sicer določa javnost sojenja, torej da so sodne obravnave javne, ter da se sodbe izrekajo javno, izjeme določa zakon (24. čl. Ustava RS), vendar pa je, po oceni Pooblaščenca, omenjena pravica v prvi vrsti namenjena strankam v posameznem postopku, s katero naj bi se zagotovila poštenost sojenja, zlasti pa je pomembno, da je ta pravica vezana na javnost glavne obravnave in javen izrek sodbe, kar v konkretnem primeru pomeni, da bo lahko javnost prisotna, ko bo (če bo) razpisana glavna obravnava. Vendar pa tudi takrat javnost ne bo imela pravice vpogleda v spis, temveč bo lahko le navzoča na obravnavi pri pretresanju dokazov. Pri tem pa Pooblaščenec poudarja, da ustavna pravica javnosti sojenja niti ne more vezati organ, saj le ta ne razpisuje in ne vodi glavnih obravnav, temveč je to v pristojnosti sodišča.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da bi prav vpogled v zahtevan kazenski spis škodoval izvedbi konkretnega kazenskega pregona. V nadaljevanju postopka bodo verjetno izvedeni dokazi - zaslišane bodo priče, obravnavana bo listinska dokumentacija, zato bi bilo z razkritjem zahtevanih dokumentov oteženo nadaljnje zbiranje dokazov. S tem bi bila storjena takšna škoda za izvedbo kazenskega pregona v zahtevnih tožilskih zadevah, ki ne odtehta razkritja. Pooblaščenec je zato ugotovil, da je podana izjema po 6. točki 1. odst. 6.čl. ZDIJZ.
3.2 Izjema po 9. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ se v delu izpodbijanega sklepa, ko razlaga zavrnitev prosilčeve zahteve, opira tudi na izjemo po 9. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki omogoča organu zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Takšna opredelitev ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:
- dokument, ki je še v postopku izdelave,
- ki je še predmet posvetovanja,
- specifični škodni test (razkritje bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).
Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/05, v nadaljevanju Uredba), ki v 1. odst. 7. čl. določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.
Pooblaščenec je pri pregledu dokumentacije ugotovil, da konkretni kazenski spis vsebuje dokumente, ki so namenjeni točno določenemu individualnemu postopku oz. postopku kazenskega pregona, in so po mnenju Pooblaščenca varovani po 6. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki je bila obravnavana zgoraj (točka 3.1 te odločbe), zato sklicevanje na to izjemo ni potrebno. Vsi dokumenti, ki so zbrani v kazenskem spisu, so namreč namenjeni izvrševanju glavne pravice in glavne dolžnosti tožilca, ki vodi zadevo, to je preganjanju storilcev kaznivih dejanj (1. odstavek 45. čl. ZKP), zato so seveda vsi dokumenti kot celota v postopku izdelave obtožnice in predmet posvetovanja, dokler ni postopek pravnomočno zaključen. Pooblaščenec zato zaključuje, da bi tudi razkritje posameznega dokumenta, ki ustreza opredelitvi »dokumenta v postopku izdelave«, kot to določata ZDIJZ in Uredba, povzročil napačno razumevanje njegove vsebine, saj je zagotovo vsak posamezen dokument vezan na celoto, torej na vse dokumente, ki so zbrani v kazenskem spisu, poleg tega pa je takšen dokument varovan po 6. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
3.3 Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je na podlagi 2. odst. 247. čl. ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti izpodbijane odločbe med drugim nalaga preizkus, ali je bil prekršen materialni zakon, moral ugotoviti tudi, ali zahtevani podatek predstavlja kakršno koli drugo izjemo. V tem primeru je bilo potrebno oceniti, ali je podana izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki se nanaša na osebne podatke, in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/2004 in 113/2005, v nadaljevanju ZVOP-1).
S tem je kot zakonit odmik od načela prostega dostopa priznana izjema, ki kot legitimen priznava interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Izjemo od načela prostega dostopa torej predstavljajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.
ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo z 38. členom Ustave Republike Slovenije (UL RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04, v nadaljevanju ustava) zagotovljenega varstva osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Namen ZVOP-1 je prav v preprečevanju neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Po določilu 8. in 9. člena ZVOP-1 se smejo osebni podatki obdelovati samo v primerih in za namene, določene z zakonom ali na podlagi pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo. Ne glede na navedeno pa se v javnem sektorju lahko izjemoma obdelujejo (samo) tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se ti osebni podatki nanašajo.
Organ zbira osebne podatke na podlagi ZDT, ki med drugim v 5. odst. 12. čl. določa, da so upravljavci osebnih podatkov dolžni organu posredovati osebne podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti. Pri tem organ o pridobitvi osebnih podatkov in podatkov ni dolžan obvestiti osebe, na katero se podatki nanašajo, vse do zastaranja kazenskega pregona ali do pravnomočne sodbe. Prav tako je v 2. odst. 24. čl. ZDT tudi določeno, da je državni tožilec dolžan zase ohraniti vse, kar je izvedel o strankah in njihovih pravnih in dejanskih razmerjih v okviru opravljanja službe, ter varovati tajnost vseh podatkov, do katerih javnost nima dostopa. Pooblaščenec zato ocenjuje, da bi bila nadaljnja obdelava tako zbranih podatkov v obravnavanem primeru, ko zadeve še niso pravnomočno zaključene, vsekakor v nasprotju z namenom njihovega zbiranja, to je izvrševanje funkcije pregona storilcev kaznivih dejanj in drugih ravnanj, ki so kazniva.
Ne glede na določila ZDT je ZDIJZ v delo organov javnega sektorja vnesel še večjo zavezanost k preglednosti delovanja, ki zaradi načela transparentnosti in s tem uvajanja t.i. participativne (sodelovalne) demokracije lahko pripomore k razkritju kakšnih dokumentov, do katerih bi bil dostop, če bi upoštevali zgolj specialni zakon, lahko omejen ali celo v celoti zavrnjen. S sprejemom ZDIJZ je potrebno pravo dostopa do dokumentov tolmačiti z vidika vsaj dveh ali celo več zakonov vzporedno in najti pravno korektno rešitev tudi z vidika ustavnega načela sorazmernosti iz 15. člena ustave, ki lahko pomaga pri razrešitvi konflikta več temeljnih človekovih pravic, v tem primeru pravice do zasebnosti oz. varstva osebnih podatkov in pravice dostopa do informacij javnega značaja (38. in 39. člen). Pooblaščenec pri razlagi te odločbe zato upošteva tudi določila ZDT. V obravnavanem primeru je zato organ pravilno ocenil, da dokumentov zadeve v tej fazi postopka še ni mogoče posredovati javnosti, ne da bi to škodovalo interesom postopka in zasebnosti oseb.
Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 in ZDT Pooblaščenec zaključuje, da v konkretnem primeru vsi zahtevani obstoječi dokumenti vsebujejo veliko osebnih podatkov - navedbe imen in priimkov posameznih udeležencev, prič v postopkih pri organu, navedbe domačih naslovov, navedbe izobrazbe, enotnih matičnih številk občanov in druge enolične identifikacijske znake, druge dodatne podatke, ki se nanašajo na posameznika, in iz katerih je mogoče določiti fizično osebo (primerjaj 6. člen ZVOP-1). Ker gre za množico osebnih podatkov, razkritje le teh ni dopustno, saj bi pomenilo kršitev določil ZVOP-1, po ZDIJZ pa nista izkazani poraba javnih sredstev (3. odstavek 6. člena), ki bi lahko pomenila neuporabo obravnavane izjeme varstva osebnih podatkov, in močnejši javni interes za razkritje zahtevanih podatkov (2. odstavek 6. člena). Ker gre za takšen obseg osebnih podatkov, tudi ni možen delni dostop v skladu s 7. čl. ZDIJZ, saj jih ne bi bilo mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, kot bo obrazloženo v nadaljevanju. Pravna podlaga za razkritje teh podatkov v konkretnem primeru torej ni izkazana.
Glede na vse navedeno je Pooblaščenec presodil, da je potrebno zahtevane podatke šteti kot izjeme v skladu s 3. in 6. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi 2. odstavka 248. člena ZUP pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka