Prosilec zoper Občino Škofljica
+ -Številka: 021-89/2005/7
Kategorije: Osebni podatek, Ali gre za inf. javnega značaja
Datum: 27. 01 2006
Številka: 021-89/2005/7
Informacijski pooblaščenec, po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/2005, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZInfP) ter 247. člena in 3. odstavka 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02 in 73/04, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi………… (v nadaljevanju prosilca), zoper molk Občine Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi zaradi molka organa se delno ugodi in se zahtevi prosilcev delno ugodi.
2. Organ je dolžan prosilcema v roku 15 dni omogočiti vpogled in posredovati fotokopijo naslednjih dokumentov:
- dopis organa z naslovom ''Ureditev javne poti parc. št. 2350 k.o. Lanišče'', znak 45101/05/01/25-6, z dne 15.5.2003, pri čemer je dolžan izbrisati ime, priimek in naslov prejemnika dopisa in prejemnika pod rubriko ''v vednost'' ter priimek v 3. vrstici;
- dopis organa z naslovom ''Soglasje za zmanjšan odmik od javne poti'', znak 35111/09/05/25-6 (1), z dne 25.5.2005, pri čemer je dolžan izbrisati priimek v naslovu dopisa, ime in priimek investitorjev v 4. in 5. vrstici;
- zapisnik o ustni obravnavi Upravne enote Ljubljana, Izpostava Vič-Rudnik, šifra 3515-265/2004 z dne 3.3.2005, pri čemer je dolžan izbrisati ime, priimek in naslov investitorjev v 5. vrstici, imena in priimka v 17. vrstici, vsa imena, priimke in naslove pod rubriko ''navzoči'', vse na 1. strani, vsa imena in priimke na 2. strani ter imena, priimke in lastnoročne podpise na 3. strani pod rubriko ''udeleženci ustne obravnave'';
- zapisnik o ustni obravnavi Upravne enote Ljubljana, Izpostava Vič-Rudnik, šifra 3515-265/2004-35 z dne 18.5.2005, pri čemer je dolžan izbrisati ime, priimek in naslov investitorjev v 5. vrstici, ime, priimek in naslov investitorja pod rubriko ''navzoči'', vse na 1. strani, ime in priimek v rubriki ''izjave prisotnih'' na 2. strani ter imena, priimke in lastnoročne podpise na 3. strani pod rubriko ''udeleženci ustne obravnave'';
- dopis organa z naslovom ''Soglasje za zmanjšan odmik od kategorizirane javne poti'', znak 35111/18/05/25-6 (3), z dne 28.9.2005, pri čemer je dolžan izbrisati ime, priimek in naslov prejemnika dopisa ter ime, priimek in naslov investitorjev;
- dopis organa z naslovom ''Zmanjšan odmik prizidka od javne poti parc. št. 2350 k.o. Lanišče'', znak 35111/05/05(3), z dne 31.3.2005, pri čemer je dolžan izbrisati ime, priimek in naslov prejemnika dopisa v rubriki ''v vednost'' ter ime, priimek in naslov investitorjev v 2. in 3. vrstici, naslov investitorjev v 5. vrstici, ime in priimek investitorjev v 7. vrstici;
- delno gradbeno dovoljenje Upravne enote Ljubljana, Izpostava Vič-Rudnik, šifra 3515-265/2004-40 z dne 8.6.2005, pri čemer je dolžan vsakokrat izbrisati ime, priimek in naslov investitorjev na prvi in tretji strani ter vsakokrat ime in priimek mejašev na tretji in četrti strani;
- dopis organa z naslovom ''Nedovoljeni poseg'', znak 35202/06/05, z dne 6.5.2005, pri čemer je dolžan izbrisati ime, priimek in naslov prejemnika dopisa in ime, priimek in naslov v 2., 6. in 7. vrstici.
3. Pritožba in zahteva prosilcev se v preostalem delu kot neutemeljeni zavrneta.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilca sta na organ naslovila vlogo z naslovom ''prošnja za vpogled in kopijo dokumentov'' z dne 26.9.2005 in jo oprla na določilo 1. odstavka 82. člena ZUP, po katerem imajo stranke pravico pregledovati dokumente in zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pravico iz 1. odstavka 82. člena ZUP ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Navaja, da sta zakonca …… (v nadaljevanju konkretni fizični osebi) dne 8.9.2005 izvajala izkop na parceli št. 2350, ki meji na parceli št. 896 in 900 k.o. Lanišče in sta last prosilcev, zato sta upravičena do naslednjih dokumentov, ki jih želita vpogledati in jih tudi prejeti v obliki fotokopije, nahajajo pa se v posesti organa:
1. fotokopijo gradbenega dokumenta za novo odprtje ceste 2350 k.o. Lanišče, ki poteka med parcelama 1066 in 896 k.o. Lanišče;
2. fotokopijo dovoljenja oz. soglasja organa za odprtje nove ceste 2350 k.o. Lanišče;
3. fotokopijo dovoljenja oziroma soglasja organa za izdajo delnega gradbenega dovoljenja konkretnima investitorjema, šifra 3515-265/2004-40 z dne 8.6.2005 za rušitev vhoda s stopniščem in gradnjo novega vhoda v obstoječo hišo z nadstreškom, gradnjo konzolnega nadstreška za avto in rekonstrukcijo opornega zidu;
4. fotokopijo dovoljenja oziroma soglasja organa, ki se nanaša na gradnjo prizidka – vkopane garaže na SV strani stanovanjske hiše-če le-to sploh obstaja in pojasnilo oziroma odgovor organa, zakaj je uslužbenka organa prosilcema ustno posredovala netočno oziroma zavajajočo informacijo o izdaji gradbenega dovoljenja Upravne enote Ljubljana, izpostava Vič-Rudnik;
5. fotokopijo zapisnika, kjer je navedeno, pod katerimi pogoji je organ konkretnima fizičnima osebama dovolil novo gradnjo ceste 2350 k.o. Lanišče;
6. fotokopijo soglasij vaščanov (kdo je podpisal), da se odpre nova cesta 2350 k.o. Lanišče na severni strani parcele 1066 k.o. Lanišče, glede na to, da je bil pred gradnjo stanovanjske hiše last konkretnih fizičnih oseb narejen na njihovo izrecno željo dogovor vaščanov, da se namesto 2350 na severni strani parcele 1066 k.o. Lanišče uporablja služnostna pot na južni strani parcele 1066 k.o. Lanišče, zaradi česar naj bi se opustila pot 2350 ter se v skladu s tem lahko pomaknila hiša konkretnih fizičnih oseb na cesto 2350. Navedeno naj bi bil tudi pogoj za pridobitev lokacijskega dovoljenja za gradnjo hiše konkretnih fizičnih oseb;
7. fotokopijo zapisnika, naslovljenega s strani organa na ...., lastnika parcel št. 992, 986, 993 k.o. Lanišče, da preneha z nasipavanjem zemlje in vsemi deli na nasprotni strani parcel št. 896 in 900 k.o. Lanišče, dobljene v zameno za oškodovanje ob asfaltiranju občinske ceste v zalog s smeri Škofljica in ki je zaradi še vedno neurejenih podatkov v katastru sicer vpisana last organa;
8. zapisnik o sprožitvi sodnega postopka s strani organa v zvezi s parc. št. 2350 k.o. Lanišče zoper ....
Organ je na zahtevo prosilcev odgovoril z dopisom dne 10.10.2005, številka: 07000-01/2005-2, v katerem pojasnjuje, da zahtevanih dokumentov nimajo oziroma da ne obstajajo.
Zgoraj navedeni dopis sta prosilca štela za zavrnilno odločbo, zato sta zoper njega dne 18.10.2005 vložila pritožbo. V pritožbi navajata, da sta zaradi potrebe po pravnem varstvu javne in zasebne lastnine od organa zahtevala konkretne informacije. Organ je glede vseh zahtevanih dokumentov odgovoril, da teh nima ali da ne obstajajo, prosilca pa tega ne moreta verjeti, saj sta nekatere od dokumentov imela priložnost videti (npr. soglasje k odprtju ceste, dovoljenje, zapisnik ogleda na lokaciji), za druge pa obstajajo priče (npr. opravljen zapisnik o inšpekcijskem ogledu). Večina zahtevanih dokumentov, listin ali uradnih zaznamkov v zvezi z gradbenimi posegi v naravi mora obstajati, saj so jih organi lokalnih skupnosti dolžni voditi in arhivirati na podlagi občinskih odlokov, druge pa morajo voditi nosilci javnih pooblastil (npr. občinski inšpektor), hrambo listin, zaznamkov in uradnih evidenc pa zahtevajo tudi drugi zakoni (npr. zakon o arhivih, ZUP). Iz navedenega prosilca upravičeno dvomita, da organ zahtevanih informacij nima, zato vlagata pritožbo.
Pritožbo z dne 18.10.2005 je organ z dopisom št. 07000-01/2005-4 z dne 7.11.2005, skupaj s celotnim spisom, na podlagi 27. člena ZDIJZ in 1. odstavka 245. člena ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu, čeprav sta prosilca dopis – odgovor organa z dne 10.10.2005, štela za zavrnilno odločbo. Iz navedenega dopisa izhaja, da je cesta na parc. št. 2350 k.o. Lanišče (sedaj parc. št. 2350/1 k.o. Lanišče) javno dobro, na katerem ima organ pravico uporabe in vzdrževanja. Organ lahko zaupa izvedbo del na javnih cestah drugih pravnim in fizičnim osebam. V konkretni zadevi organ ni podal nobenega dovoljenja ali soglasja za odprtje nove ceste in ni izdal soglasja k izdaji gradbenega dovoljenja, ker za to nima pristojnosti. Narejen tudi ni bil noben zapisnik, pod katerimi pogoji bi organ dovolil novogradnjo ceste na parc. št. 2350 k.o. Lanišče, niti niso bili pridobljeni podpisi vaščanov, ker za kaj takega ni pravne obveze, niti ni bil opravljen noben ugotovitveni zapisnik. Organ ponovno poudarja, da zahtevanih informacij nima. Organ je v zvezi z obravnavano problematiko vodil samo upravni postopek izdaje prometnega soglasja, v katerega pa lahko stranka vpogleda, če izkaže pravni interes.
Dne 10.11.2005 je Pooblaščenec organu poslal dopis št.: 021-89/2005/2, v katerem je od organa zahteval, da mu v roku treh dni, v skladu z 2. odst. 245. čl. ZUP dostavi spis z vsemi dokumenti, ki jih je na podlagi ZDIJZ zahteval prosilec. Organ kot zavezanec po ZDIJZ ni postopal v skladu z ZDIJZ, saj prosilcu ni izdal odločbe s pravnim poukom, pa bi jo v skladu z 2. in 3. odst. 22. čl. ZDIJZ moral. Dopis organa št. 07000-01/2005 z dne 10.10.2005 odločbe z vsemi sestavinami v skladu z 210. čl. ZUP ne more nadomestiti, zato se šteje, da gre za molk organa.
Dne 16.11.2005 je Pooblaščenec od organa prejel dopis št. 07000-01/2005-5 z dne 14.11.2005, v prilogi katerega pošilja dokumentacijo, ki je po pomoti ni poslal skupaj z dopisom št. 07000-01/2005-4 z dne 7.11.2005 in sicer zahtevo za vpogled prosilcev, odgovor organa št. 07000-01/2005-2 z dne 10.10.2005 in pritožbo prosilcev z dne 24.10.2005.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, je Pooblaščenec z vabilom št. 021-89/2005 z dne 21.11.2005 razpisal ogled in camera v prostorih organa, ki ga je nato dne 24.11.2005 tudi opravil.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec zahteva vpogled in fotokopije dokumentacije, ki se nanaša na cesto parc. št. 2350 k.o. Lanišče.
I. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odst. 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec zahteva več dokumentov, s katerimi organ razpolaga – z dokumenti v zvezi z izvajanjem gradbenih del na cesti 2350 k.o. Lanišče, ki poteka med parcelama 1066 in 896 k.o. Lanišče. Dokumenti so v pisni obliki in v posesti organa.
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru glede večine zahtevanih dokumentov gre za informacijo javnega značaja, saj se nahajajo v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb in obenem izvira iz delovnega področja organa. Kot ugotavlja tudi sam organ, se prosilčeva zahteva nanaša na informacije v zvezi z izvajanjem konkretnih gradbenih del. Delovno področje organa je določeno z Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93 s spremembami, v nadaljevanju ZLS). ZLS v 2 členu določa, da so občine temeljne lokalne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. Po določilu 13. člena ZLS mora biti občina sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev in izpolnjevati druge naloge v skladu z zakonom. Po določilu 1. odstavka 21. člena ZLS občina samostojno opravlja zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom. V 2. odstavku 21. člena pa so naštete naloge, ki jih občina opravlja za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev, med drugim tudi gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti in javne površine in ureja lokalne zadeve javnega pomena.
Širše oziroma celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ in zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Ker dokument izvira iz delovnega področja organa, zahtevana informacija izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Po ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149).
Pojem delovno področje iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma delovno področje po določilih področnih zakonov (kot v tem konkretnem primeru ZLS), saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, temveč vse informacije, ki so na kakršenkoli način povezane s temi pristojnostmi.
Ker se prosilčeva zahteva nanaša na informacije o izvajanju gradbenih del na konkretni cesti na geografskem področju organa, gre tudi v tem delu za delovno področje organa in zato zahtevane informacije izpolnjujejo pogoje za informacijo javnega značaja, razen v tistem delu, ko gre za situacije, ki so posebej navedene v nadaljevanju te obrazložitve. Pooblaščenec pa mora ugotoviti in presoditi še dvoje:
1.) ali zahtevani dokument sploh obstaja in
2.) če dokument obstaja, ali je morda izkazana katera koli izjema od dostopa po določilu 1. odstavka 6. člena ZDIJZ .
II. Ogled dokumentov in camera in ugotovitve Pooblaščenca
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve narave zahtevanih dokumentov, je Pooblaščenec dne 24.11.2005 v prisotnosti pooblaščene osebe organa pri organu opravil in camera ogled obravnavanih dokumentov na podlagi 199. člena ZUP. Organ je Pooblaščencu omogočil vpogled v vse obstoječe vsebinske sklope, ki se nanašajo na obravnavano izvajanje gradbenih posegov. Pooblaščenec je vpogledal v obstoječo dokumentacijo pri organu. Pooblaščenec je glede posameznih konkretnih zgoraj navedenih dokumentov iz zahteve prosilcev, ugotovil sledeče:
1. Gradbeni dokument (gradbeno dovoljenje, op. Pooblaščenca) za novo (podčrtal Pooblaščenec, op. Pooblaščenca) odprtje ceste 2350 k.o. Lanišče, ki poteka med parcelama 1066 in 896 k.o. Lanišče iz 1. točke zahteve prosilcev, ne obstaja. Uradna oseba organa pove, da pa obstaja gradbeno dovoljenje za stopnice (rušenje), konzolni nadstrešek in nov vhod, medtem ko je cesta uradna, javna cesta, zavedena v zemljiški knjigi in katastru za javno dobro. Po navedbah uradne osebe organa je delno gradbeno dovoljenje šifra 3515-265/2004-40 z dne 8.6.2005 trenutno edini obstoječi dokument v tej zadevi.
2. Dovoljenje oziroma soglasje izdano konkretnima zakoncema za odprtje nove ceste 2350 k.o. Lanišče ne obstaja, obstaja pa dopis št. 45101/05/01/25-6 z dne 15.3.2003 z naslovom ''Ureditev javne poti parc. št. 2350 k.o. Lanišče''.
3. Soglasje za izdajo delnega gradbenega dovoljenja št. 3515-265/2004-40 z dne 8.6.2005 izhaja iz dopisa organa z naslovom ''Soglasje organa za zmanjšan odmik od javne poti'' št. 35111/09/05/25-6 z dne 25.5.2005, iz zapisnika o ustni obravnavi št. 3515-265/2004 – 28 z dne 3.3.2005 in iz zapisnika o ustni obravnavi št. 3515-265/2004-35 z dne 18.5.2005.
4. Dovoljenje oziroma soglasje organa glede gradnje prizidka – vkopane garaže na severovzhodni strani stanovanjske hiše izhaja iz dopisa organa z naslovom ''Soglasje za zmanjšan odmik od kategorizirane javne poti'', št. 35111/18/05/25-6 (3) z dne 28.9.2005, in dopisa organa z naslovom ''Zmanjšan odmik prizidka od javne poti parc. št. 2350 k.o. Lanišče'', št. 35111/05/05(3) z dne 31.3.2005.
5. Zapisnik o določitvi pogojev, pod katerimi je organ dovolil novo gradnjo ceste 2350 k.o. Lanišče konkretnima fizičnima osebama, ne obstaja. Uradna oseba organa pove, da organ ni dovolil nove gradnje ceste, pač pa rekonstrukcijo obstoječe ceste z namenom vzpostavitve voznega stanja ceste. Konkretna cesta je namreč obstajala ves čas, ni pa bila urejena, saj je bila med drugim zaraščena z vegetacijo, tako da vožnja v naravi že nekaj časa ni bila možna, vendar je cesta obstajala in kot taka tudi bila vpisana in vrisana v zemljiško knjigo in kataster. Uradna oseba še pove, da so vsi pogoji, ki jih je Upravna enota Ljubljana (ne organ, op. Pooblaščenca) dala investitorjema, zajeti v delnem gradbenem dovoljenju šifra 3515-265/2004-40 z dne 8.6.2005, medtem ko poseben zapisnik o tem ne obstaja.
6. Seznam podpisov vaščanov, ki dovoljujejo, da njihov dostop na kmetijska zemljišča spet postane javna pot, uporaba dosedanje služnosti pa se opusti, sicer obstoji, vendar pa uradna oseba pojasni, da gre že ves čas za obstoj javne poti in nikakor ne za odprtje nove ceste.
7. Zahtevani zapisnik o naložitvi prenehanja z deli ne obstaja, pač pa obstaja dopis organa, št. 35202/06/05 z dne 6.5.2005, z naslovom ''Nedovoljeni posegi'', s katerim se konkretnima fizičnima osebama prepoveduje izvajanje del na zemljiščih ali objektih.
8. Zahtevani zapisnik o sprožitvi sodnega postopka organa v zvezi s parc. št. 2350 k.o. Lanišče zoper konkretno fizično osebo, ne obstaja.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih predstavlja odločanje de novo. To pomeni, da je Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam ocenil in presodil dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Po opravljenem ogledu je Pooblaščenec ugotovil, da gre za več vrst zahtevanih informacij, zato jih je razdelil in opredelil po segmentih (točke 1. do 4.), kot izhaja iz nadaljevanje te obrazložitve.
1. Pogoj materializirane oblike informacije javnega značaja
Pod tč. 1 in 8 zahtevana dokumentacije ne obstaja, zato ni izpolnjen temeljni pogoj iz 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.
Ker torej dokumentacija iz točke 1 in 8 prosilčeve zahteve ne obstaja, pritožbi glede teh dokumentov zaradi neizpolnitve prvega pogoja za obstoj informacije javnega značaja – pogoja materializirane oblike, ni mogoče ugoditi.
2. Pojasnila in odgovori na vprašanja niso informacija javnega značaja
Pod tč. 4 zahtevana dokumentacija obstaja in izpolnjuje pogoje za obstoj informacije javnega značaja, Pooblaščenec pa se v tej točki posebej opredeljuje do drugega dela zahteve prosilcev, to je glede zahtevanega ''pojasnila oziroma odgovora organa, zakaj je uslužbenka organa prosilcema ustno posredovala netočno oziroma zavajajočo informacijo o izdaji gradbenega dovoljenja Upravne enote Ljubljana, izpostava Vič-Rudnik''. Glede pojasnila oziroma odgovora Pooblaščenec ugotavlja, da sta prosilca zahtevala odgovore na zgoraj navedeno vprašanje. Iz narave zastavljenega vprašanja je tako razvidno, da prosilca ne iščeta določljive informacije, temveč da potrebujeta odgovor v smislu zagovora zaradi podane netočne oziroma zavajajoče informacije uslužbenke organa.
Iz navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da prosilca ne zahtevata informacij javnega značaja, kot izhaja iz opredelitve v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ in je natančno pojasnjena v 1. točki obrazložitve. Iz te opredelitve izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja.
Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci po ZDIJZ nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanje ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Ker prosilca ne zahtevata informacije javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ, temveč zahtevata pojasnilo in razlage v zvezi s posredovanjem netočne oziroma zavajajoče informacije o izdaji konkretnega gradbenega dovoljenja, takšna zahteva ne more biti vsebinsko utemeljena. Z odgovori oziroma pojasnili, ki jih prosilca zahtevata, namreč organ ne razpolaga in se ne nahajajo v oblikah, primeroma naštetih v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ. ZDIJZ ne varuje pravice zahtevati obrazložitev posameznih informacij, njihovo analizo, komentarje ali mnenja k posameznim informacijam. Odgovori na vprašanja tudi niso zajeti v dokumentu, s katerim organ razpolaga; za posredovanje odgovorov na vprašanja bi moral organ odgovore posebej pripraviti, pred tem pa opraviti še razgovor z uslužbenko oziroma opraviti posamezna dejanja preiskovalne narave, s katerimi bi pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje.
3. Zadostna in natančna opredelitev informacije javnega značaja
Glede zahtevanih dokumentov pod tč. 2., 3., 4., 5. in 7. Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti sicer obstajajo, da pa sta jih prosilca poimenovala drugače, kot se dejansko imenujejo, zato je Pooblaščenec v skladu s 17. členom ZDIJZ presojal, ali sta jih prosilca opredelila v zadostni meri. ZDIJZ (tako tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, dr. Senko Pličanič in ostali, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 2005, glej str. 193-194) namreč ne zahteva, da prosilec naziv dokumenta podrobno ali v celoti točno opredeli. Pomembno je le, da so želene informacije opisane dovolj natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti.
Za obravnavani primer torej ni bistveno, da je prosilec dokument, ki vsebuje zahtevane podatke, pomotoma poimenoval ''dovoljenje oziroma soglasje'', ''zapisnik o pogojih'' ali ''zapisnik o prenehanju zemeljskih del''. Organ je namreč vedel, katere informacije prosilca želita ter v katerem dokumentu se te nahajajo. Pooblaščenec ugotavlja, da se del zahtevanih informacij nahaja v dokumentih v obliki dopisov z imeni ''Ureditev javne poti parc. št. 2350 k.o. Lanišče'', ''Soglasje za zmanjšan odmik od javne poti'', ''Soglasje za zmanjšan odmik od kategorizirane javne poti'', ''Zmanjšan odmik prizidka od javne poti parc. št 2350 k.o. Lanišče'', ''Nedovoljeni poseg'', v dokumentu z naslovom ''Zapisnik o ustni obravnavi'' ter ''Delno gradbeno dovoljenje''.
Glede na navedeno Pooblaščene ugotavlja, da dokumenti iz točk 2, 3, delno 4, 5 in 7 predstavljajo informacije javnega značaja. V nadaljevanjih jih mora Pooblaščenec presojati le še z vidika obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa po določilih 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je ugotovil, da je v vseh v tej točki navedenih dokumentih, izkazana izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki predstavlja pravno podlago za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij oziroma podlago za izvedbo delnega dostopa po določilu 7. člena ZDIJZ, kot izhaja iz točke 4 in naslednjih obrazložitve te odločbe.
3.1. Izjema od prostega dostopa po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja in sicer na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je tudi, da prosilcu ni potrebno izkazovati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa (da torej zanje ne velja omenjena pravna domneva), in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa gre za obstoj ene od zakonskih izjem od prostega dostopa.
1. odstavek 6. člen ZDIJZ zato taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugim tudi, ko gre na primer za podatek, ki je opredeljen kot varovan osebni podatek ali podatek v zvezi z notranjim delovanjem organa. V konkretnem primeru je Pooblaščenec zaradi razjasnitve dejanskega stanja, preveritve narave zahtevanih dokumentov ter utemeljenosti določitve zahtevanih podatkov za izjemo po določilu 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, vpogledal v obstoječe zahtevane dokumente.
Zaradi varstva interesov iz zasebne sfere Pooblaščenec ocenjuje, da v tej točki zahtevani dokumenti sicer so informacije javnega značaja, vendar je organ dolžan prosilcu omogočiti le delni dostop (7. člen ZDIJZ) in zahtevo zavrniti v tistih delih, ki se nanašajo na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Zakon o varstvu osebnih podatkov, Uradni list RS št. 86/04 in 113/2005, v nadaljevanju ZVOP-1) v skladu s 6. členom, 1. odstavek, tč. 3 ZDIJZ.
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1, Pooblaščenec posebej pojasnjuje, da sicer sama navedba imena in priimka, brez česarkoli drugega (npr. navedbe naslova, izobrazbe, rojstnega datuma, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka), še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in iz katerih je mogoče določiti fizično osebo (primerjaj 6. člen ZVOP-1). Izjeme po ZDIJZ tako npr. ne morejo predstavljati podatki o osebi, na podlagi katerih osebe ni mogoče identificirati oziroma jo je mogoče identificirati samo z velikimi stroški, nesorazmerno velikim naporom ali z veliko časa. Merilo za to, kako velika je možnost identifikacije osebe, je treba ocenjevati glede na standard povprečno razumne osebe, pri čemer bi bilo v zadevi dostopa do informacije javnega značaja napačno, če bi bila zmožnost identifikacije osebe zožena le na določen (ozek) krog ljudi na geografskem teritoriju organa.
V konkretnem primeru gre torej za ureditev gradbenih posegov na konkretni cesti na geografskem področju organa, zlasti tudi pravilnost in potek postopka (gradbene) ureditve. Upoštevati je treba tudi namen ZDIJZ iz 2. čl., po katerem naj bi bilo delovanje organa javno in transparentno.
Tiste dele dokumentov, ki predstavljajo varovan osebni podatek fizične osebe kot izjemo iz 3. točke 1. odst. 6. člena ZDIJZ, v konkretnem primeru torej navedbe imen in priimkov in naslovov, je potrebno iz dokumenta izločiti, ker gre za varovane osebne podatke posameznika oziroma je mogoče na podlagi navedbe osebnega imena skupaj z naslovom stalnega prebivališča, v povezavi z navedbo parcelne številke, posameznika identificirati.
Organ mora torej iz dokumenta izločiti podatke, navedene v izreku te odločbe, in prosilcu zagotoviti delni dostop. Vsi omenjeni podatki namreč v povezavi z osebnim imenom predstavljajo varovan osebni podatek, ki izpolnjuje pogoje iz 6. člena ZVOP-1. Iz navedbe imena in priimka bi v povezavi z naslovom stalnega prebivališča, še zlasti pa v povezavi s konkretno parcelo, bila možna določitev konkretne fizične osebe in s tem razkritje varovanega osebnega podatka. Prav za potrebe takšnih situacij uvaja ZDIJZ v 7. členu institut delnega dostopa, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjeme iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena uradna oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dokumenta, kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.
3.2. Institut delnega dostopa po določilu 7. člena ZDIJZ
Na podlagi zgoraj navedenega je Pooblaščenec presodil, da je organ dolžan prosilcu posredovati zahtevana dokumenta, skladno s 7. členom ZDIJZ, ki uvaja institut delnega dostopa, in določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Način oziroma oblika seznanitve prosilca z zahtevano informacijo (v konkretnem primeru fotokopija) je torej po določilu 25. člena ZDIJZ odvisna od prosilčeve želje.
Podrobnosti glede posredovanja informacij javnega značaja pa določa tudi Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/05, v nadaljevanju Uredba). Tiste dele dokumentov, ki bi morebiti predstavljali kakršnokoli izjemo v skladu s 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, konkretno torej varovan osebni podatek, pa se mora iz dokumenta izločiti in prosilcu zagotoviti delni dostop po določilu 7. člena ZDIJZ. Ob seznanitvi prosilca s preostalim delom dokumenta, mora organ omogočiti vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja v skladu s 1. točko 1. odstavka 21. člena Uredbe, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki.
4. Posebej o dokumentu, ki v celoti predstavlja osebni podatek
Po pregledu celotne dokumentacije pa je Pooblaščenec ugotovil tudi, da dokument iz 6. točke zahteve – torej dokument, iz katerega izhajajo dana soglasja posameznih fizičnih oseb, vsebuje tolikšno število osebnih podatkov, da delni dostop ni mogoč in je torej potrebno cel dokument šteti za izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Institut delnega dostopa se po določilu 7. člena ZDIJZ lahko uporabi (le) takrat, kadar dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost. V teh primerih pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Konkretni obravnavani dokument vsebuje navedbo več imen in priimkov fizičnih oseb in njihovo izraženo voljo, to je (ne)izraženo soglasje glede ukinitve služnostne poti po konkretni parcelni številki, kar pa nedvomno predstavlja varovan osebni podatek, kot je natančneje obrazloženo v točki 3.1. te obrazložitve. Pooblaščenec ocenjuje, da izločitev imen in priimkov po določilu 7. člena ZDIJZ v tem primeru ni možna, oziroma tak poseg v dokument ni možen, ne da bi to hkrati ogrozilo njegovo zaupnost. Obenem pa izločitev imen in priimkov tudi ne bi bila smiselna, saj prosilca pričakujeta prav seznam soglasij vaščanov – cit. ''kdo je podpisal''.
Ker organ 1. stopnje odločbe ni izdal, je Pooblaščenec po pritožbi prosilca na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP zadevo rešil po dokumentih ter odločil sam, tako kot je navedeno v izreku odločbe. Prosilca sta v pritožbi sicer navedla, da sta se dopis organa štela kot odločbo, s katero je bila zahteva za dostop do informacije javnega značaja zavrnjena. Zaradi te navedbe je potrebno opozoriti, da je bil organ v molku, saj ni odločil o zahtevi prosilke v skladu s postopkovnimi določbami ZDIJZ in ZUP, ki se v postopku s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja uporablja subsidiarno (2. odstavek 15. člena ZDIJZ). Iz teh razlogov je pritožbo prosilcev smiselno štel kot pritožbo zaradi molka organa, saj se molk organa v skladu s 4. odstavkom 22. člena ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena. Pooblaščenec je na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP o zahtevi prosilcev odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe, in v delu, v katerem je zahtevo zavrnil, tudi podal razloge za zavrnitev.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka