Prosilec - Zdravstveni dom Ormož
+ -Številka: 021-94/2005/6
Kategorije: Osebni podatek, Dokument v izdelavi, Javni uslužbenci in funkcionarji
Datum: 13. 1. 2006
Številka: 021-94/2005/6
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 s spremembami, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113, v nadaljevanju ZInfP) ter 247. in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 09.11.2005, zoper odločbo št. 671/2005, z dne 07.11.2005 Zdravstvenega doma Ormož, Ul. dr. Hrovata 4, 2270 Ormož (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve informacij javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1.) Pritožbi se ugodi in izpodbijana odločba se odpravi.
2.) Organ je dolžan v roku 15 dni prosilcu izročiti fotokopijo zapisnika svoje seje, z dne 20.09.2005, pri čemer mora prekriti vsa imena in priimke v poglavju Dnevni red na prvi strani Zapisnika.
3.) V preostalem delu se zahteva zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 27.09.2005 na organ naslovil zahtevo za pridobitev fotokopij naslednjih dokumentov:
1. razpis s pogoji za direktorja organa:
2. vse prijave na razpis s prilogami;
3. zapisnik seje sveta zavoda, na kateri so se prijave obravnavale in so bile sprejete odločitve o izbiri, oziroma ne-izbiri;
4. odgovore, poslane prijavljenim.
Prosilec je dne 03.11.2005 na Pooblaščenca naslovil pritožbo zaradi molka organa.
Pooblaščenec je dne 04.11.2005 izdal sklep, s katerim je organ pozval, da o zahtevi prosilca odloči v naknadnem roku 15 dni.
Organ je dne 07.11.2005 izdal odločbo št. 671/2005. Z njo je organ zahtevi prosilca delno ugodil, in sicer v točkah 3. in 4., v kolikor ni šlo za osebne podatke. Glede zahtevane informacije iz 1. tč. je organ prosilca napotil na objavo v Uradnem listu. V preostalem delu je organ zahtevo zavrnil. V delu zahtevka, ki ga je organ zavrnil, se je skliceval na izjemi, opredeljeni v 6. členu ZDIJZ in sicer po 9. tč. 1. odst. 6. čl. (podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, razkritje podatka pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine) in v 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (organ se je skliceval, da bi z objavo organ kršil varstvo osebnih podatkov ali zaupnost drugih individualnih podatkov).
Po trditvah organa je bil razpis za delovno mesto neuspešen, zato so ga dne 21.10.2005 ponovili v Uradnem listu in še ni bil zaključen. Zato bi bila lahko objava prijav na razpis s prilogami, kljub uporabi delnega dostopa, vplivala na sam potek izbire kandidata za direktorja. Organ je opozoril na pravico neizbranih kandidatov oziroma dolžnost delodajalca po 28. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), da je ta dolžan neizbranemu kandidatu na njegovo zahtevo vrniti vse dokumente, ki mu jih je predložil kot dokaz za izpolnjevanje zahtevanih pogojev za opravljanje dela. Javni interes do razkritja podatkov o neizbranih kandidatih ne more biti močnejši od varovanja njihovih osebnih podatkov v vlogah, saj bi ti lahko z njimi ponovno kandidirali v ponovljenem postopku razpisa prostega delovnega mesta. Organ je prosilcu omogočil delni dostop do zahtevane informacije, saj zahtevani dokumenti iz točke 3. in 4. zahteve vsebujejo poleg imena in priimka tudi druge osebne podatke kandidatov za direktorja, in sicer naslove; zato ti podatki niso bili prosto dostopni. Pri tem se je organ oprl tudi na načelo sorazmernosti iz 3. člena Zakona o varstvo osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004, v nadaljevanju ZVOP-1). Ob uporabi instituta delnega dostopa se je organ skliceval tudi na 21. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, v nadaljevanju Uredba), zato je iz dokumenta izbrisal osebne podatke kandidatov, in sicer imena, priimke in naslove. Organ je prosilcu izročil fotokopije zapisnika seje sveta zavoda (4 listi) in odgovore, poslane prijavljenim (4 listi).
Prosilec se je zoper odločbo dne 09.11.2005 pritožil, ker pri imenih in priimkih v poslanih kopijah dokumentov ni šlo za tajnost podatkov. Zato je zahteval, da mu jih organ ponovno pošlje z vpisanimi imeni in priimki ali pa zadevo odstopi Pooblaščencu. Prosilec je pritožbo utemeljeval tudi z dejstvom, da je za fotokopije dokumentov zaprosil 27.09.2005, ko še ni bilo znano, da bo razpis ponovljen.
Organ je Pooblaščencu dne 22.11.2005 odstopil pritožbo v reševanje. V njej je navedel, da je prosilcu poslal fotokopije naslednjih dokumentov:
- prijave na razpis s prilogami;
- zapisnik seje sveta zavoda o glasovanju za kandidate;
- odgovore, poslane prijavljenim kandidatom,
vse z izločenimi osebnimi podatki kandidatov, oziroma prečrtanimi imeni in priimki, rojstnimi podatki, naslovi, EMŠO, fotografijami, telefonskimi številkami kandidatov.
Pritožbe je utemeljena.
1. Splošno o informaciji javnega značaja
Pravica do informacij javnega značaja kot ustavna pravica iz 2. odstavka 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, v nadaljevanju Ustava) zagotavlja vsakomur, da lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Natančna definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odst. 4. člena ZDIJZ, po kateri je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
V tej določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1.) iti mora za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148). Pooblaščenec ugotavlja, da področni Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/2004, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZDej), predstavlja za organ zakonski okvir delovanja zavoda in zakonsko podlago za pridobivanje zahtevanih dokumentov. ZZDej v 9. členu določa, da je zdravstveni dom zdravstveni zavod, ki ima organizirano najmanj preventivno zdravstveno varstvo vseh skupin prebivalcev, nujno medicinsko pomoč, splošno medicino, zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine, patronažno varstvo ter laboratorijsko in drugo diagnostiko; na svojem območju zdravstveni dom zagotavlja tudi družinsko medicino ter preventivno in kurativno zobozdravstvo, medicino dela ter fizioterapijo, če opravljanje teh dejavnosti ni drugače urejeno. V 29. členu pa ZZDej določa pogoje za imenovanje na delovno mesto direktorja zdravstvenega zavoda in pogoje za njegovo imenovanje. Tako ZZDej med drugim določa, da direktorja zdravstvenega zavoda imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja; za imenovanje v naziv pa ZZDej predpisuje naslednja pogoja: visoka strokovna izobrazba in najmanj 5 let delovnih izkušenj. Če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda nista ločeni, pa ZZDej določa, da mora imeti direktor visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri. Navedeno torej pomeni, da je organ na podlagi ZZDej razpisal delovno mesto direktorja zdravstvenega zavoda–zdravstvenega doma. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 81/2005, prijavljeni kandidati pa so organu predložili različna dokazila, da izpolnjujejo razpisne pogoje za opravljanje dela. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, na konkretnem razpisu nihče ni bil izbran, o seji, na kateri je organ sprejel takšno odločitev, pa je bil izdelan zapisnik. Neizbrane kandidate je organ o ne-izbiri obvestil s pisnim obvestilom. Vsi trije zahtevani dokumenti so torej nastali v okviru zakonsko določenega delovanja organa.
Organ je v odstopu pritožbe zapisal, da je fotokopije zahtevanih dokumentov poslal prosilcu. Organ torej s temi informacijami razpolaga. Iz iste trditve izhaja tudi, da se informacije nahajajo v materializirani obliki, na papirju.
Pooblaščenec tako pritrjuje navedbam organa, da so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, in sicer tako pri prijavah na razpis s prilogami kot tudi pri zapisniku seje sveta organa in pri poslanih odgovorih.
2. Obstoj izjem po 6. členu ZDIJZ
V tej točki Pooblaščenec uvodoma opozarja, da organ ni natančno navedel, na točno katere dele dokumentov se nanašajo izjeme, na katere se v odločbi sklicuje. Pooblaščenec je zato ravnal v skladu z 247. členom ZUP, ki določa, da organ druge stopnje preizkusi odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz citiranega člena je Pooblaščenec najprej obravnaval izjemi, ki jih je organ navedel v izpodbijani odločbi, nato pa po uradni dolžnosti ugotavljal še, ali morebiti obstaja katera od drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ.
2.1. Varstvo po 9. tč. 1. odst. 6. člena (dokument v nastajanju)
Po določbi 9. tč. 1. odst. 6. čl. organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Zakon v tej točki varuje posvetovanja v postopkih, v katerih nastajajo politične usmeritve zavezanih organov (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 286). Gre torej za varovanje delovnih gradiv, v primerjalnopravni ureditvi znano tudi pod angleškim izrazom working papers. Takšna izjema daje uslužbencem in funkcionarjem organa možnost, da si izmenjujejo stališča, opažanja, pomisleke in druge argumente, četudi so si nasprotujoča. V Evropski uniji je tovrstno »varstvo razmišljanja« poznano tudi pod imenom space to think, saj je s takšno ureditvijo zakonodajalec želel zagotoviti nemotene postopke odločanja. 9. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ še podrobneje konkretizira Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaj (Uradni list RS, št. 76/2005, v nadaljevanju Uredba), ki v 1. odst. 7. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.
Izjema se torej nanaša na dokumente, ki so šele v postopku nastajanja, ne pa na dokumente, ki sploh še ne obstajajo, pa tudi ne na dokumente, ki so že izdelani. Zapisnik seje sveta organa o glasovanju za kandidate je, kot izhaja iz samega zapisnika, nastal kot posledica enkratnega dejanja organa, torej seje. Seja pa v obravnavanem primeru pomeni časovno omejen dogodek, ki je potekal dne 20.09.2005 od 14.00 do 16.25. Organ bi izjemo lahko uporabil le v času trajanja seje, oziroma najkasneje do takrat, ko je zapisnik izdelal in odposlal, t.j. 26.09.2005. Kot izhaja iz potrdila o oddaji pošiljke, je prosilec zahtevo na organ poslal 27.09.2005, torej dan po izdelavi zahtevanega dokumenta. Organ je torej obravnavano izjemo uporabil napačno.
2.2. Varstvo osebnih podatkov po 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec uvodoma opozarja, da je prosilec sicer izpodbijal tajnost podatkov, kot izhaja iz konkretnega primera, pa bi kvečjemu lahko izpodbijal navedbe organa o varovanih osebnih podatkih. V zvezi s tem ni odveč pojasnilo, da je izraz tajni podatek določen v 1. tč. 2. člena Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 135/2003, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZTP). Po navedeni določbi je tajni podatek tisti podatek, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov, določenih v ZTP, zavarovati pred nepoklicanimi osebami. Prosilec je uporabil izraz tajnost v smislu, da dokumenti niso prosto dostopni. Iz tega razloga je v obravnavanem primeru Pooblaščenec moral preizkusiti, ali so v zahtevanih dokumentih varovani osebni podatki posameznikov, kot izhaja iz izpodbijane odločbe.
2.2.1. Varstvo osebnih podatkov in javno uslužbensko razmerje
V skladu z določbo 3. točke 1. odst. 6. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Varstvo osebnih podatkov zagotavlja že Ustava Republike Slovenije, ki v 38. členu določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja pa je prepovedana. Konkretizacijo omenjene ustavne pravice pa pomeni že cit. ZVOP-1. Po določilu 1. tč. 1. odst. 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 glede določljivosti osebnega podatka sama navedba imena in priimka, brez drugega identifikacijskega znaka (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka) namreč še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in na podlagi katerih je mogoče določiti fizično osebo (primerjaj 6. člen ZVOP-1).
Po določilu 8. in 9. člena ZVOP-1 se smejo osebni podatki obdelovati samo v primerih in za namene, določene z zakonom ali na podlagi pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo. Ne glede na navedeno pa se v javnem sektorju lahko izjemoma obdelujejo (samo) tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se ti osebni podatki nanašajo.
Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZJU) v 1. členu določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Definicijo javnega sektorja pa določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 70/05, uradno prečiščeno besedilo 4, v nadaljevanju ZSPJS). V 1. tč. 1. odst. 2. člena določa, da javni sektor sestavljajo:
- državni organi in samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti);
- javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter
- druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
Kot je Pooblaščenec v istovrstnih oziroma podobnih odločbah že obširno pojasnil, (glej npr. odločbo št. 021-80/2005/6, zadeva Prosilec zoper Osnovno šolo Jurij ob Ščavnici), javni uslužbenec, kamor sodi tudi direktor zdravstvenega zavoda, ni upravičen pričakovati zasebnosti glede podatka o imenu in priimku, izobrazbenih potrdilih in drugih podatkih, ki so pomembni za opravljanje njegovega dela. Zakonsko podlago za takšno stališče je najti v določbi 3. odst. 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Iz te zakonske določbe, izhaja tudi, da je trenutek, ko v segmentu delovnega razmerja in podatkov, povezanih z njim, preneha veljati varstvo osebnih podatkov po ZVOP-1 in se uporabi določbo 3. odst. 6. člena ZDIJZ, kjer je pravno odločilen trenutek sklenitve delovnega razmerja. Pred tem lahko vsak posameznik utemeljeno pričakuje varstvo zasebnosti po ZVOP-1 in prepoved poseganja v ustavno zagotovljeno pravico do zasebnosti (več o tej pravici glej spodaj).
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem razpisu ni bil izbran noben kandidat, zato se delovno razmerje za delovno mesto direktorja ni sklenilo. Posledično pa to pomeni, da so podatki, ki se nanašajo na neizbrane kandidate, podvrženi pravilom ZVOP-1 in da so s tem varovani osebni podatki. Iz tega razloga ne morejo, niti ne smejo predstavljati izjeme, ki jo določa 3. odst. 6. člena ZDIJZ. Med takšne podatke nedvomno sodijo prijave kandidatov za delovno mesto direktorja zdravstvenega doma Ormož.
Enako velja tudi za obvestila neizbranim kandidatom. Tudi pri obvestilih gre pri imenih in priimkih ter naslovih oseb, ki niso bile izbrane, za varovane osebne podatke zato, ker se delovno razmerje za razpisano delovno mesto ni sklenilo. Glede na vse navedeno je Pooblaščenec odločil, da tudi za obvestila o neizbranem kandidatu velja izjema iz 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ, saj gre za varovan osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo nezakonit in neupravičen poseg v zasebnost določenih posameznikov. Pri tem Pooblaščenec še enkrat opozarja na dejstvo, da za kandidate ne more veljati izjema iz že citiranega 3. odst. 6. člena ZDIJZ, saj neizbrani kandidati niso vstopili v javni sektor v smislu 1. odst. 1. člena ZDIJZ in 1. čl. ZJU.
Pooblaščenec pripominja, da neizbranim kandidatom nadzor nad posamičnim postopkom, kot izhaja iz nadaljevanja obrazložitve, daje ZJU. Poglavitni namen sistema zaposlovanja in delovanja javnih uslužbencev, urejen v ZJU, je v zagotovitvi sistema izbire uradnikov, ki temelji na čim bolj objektivnih merilih strokovne usposobljenosti. Ta namen se zagotovi predvsem s postopkom, po katerem se prosto delovno mesto zasede. Ob tem je potrebno omeniti 7. člen ZJU, kjer je opredeljeno načelo enakopravne dostopnosti, ki pomeni, da ima vsakdo, pod enakimi pogoji, pravico do enakega dostopa do delovnih mest v javnem sektorju in sicer na tak način, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu. To načelo se razteza na vsako zasedbo prostega delovnega mesta, četudi ne gre za novo zaposlitev, vsaj glede vidika, da lahko delovno mesto zasede samo tisti, ki je najbolj oziroma primerno strokovno usposobljen. S tem načelom se v uslužbensko pravo uvaja konkurenca, profesionalnost, učinkovitost in istočasno preprečuje korupcija. Omenjeno načelo pa samo kot tako, brez da bi bilo možno nadzorovati, ali so postopki o izbiri kandidata potekali v skladu z veljavnimi predpisi in da torej izbrani kandidat izpolnjuje razpisne pogoje, brez pomena. Zato je že ZJU v 3. odst. 63. člena določil, v skladu z načelom transparentnosti izbirnega postopka in v skladu z ZVOP-1, da lahko vsak kandidat, ki je sodeloval v izbirnem postopku, pod nadzorom uradne osebe organa po izdaji odločbe vpogleda v podatke izbranega kandidata. Glede na to, kako ostre pogoje postavlja ZJU za vpogled v podatke izbranega kandidata, je treba a contrario šteti, da zakon vpogleda v prijavo neizbranih kandidatov ne dopušča. Takšno razmišljanje je tudi v skladu z namenom ZDIJZ. Ta v 2. členu določa, da je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. ZDIJZ torej omogoča vpogled v delovanje državnih organov in s tem nadzor nad njihovim delovanjem. Takšen nadzor ob upoštevanju namenske razlage ZJU ni okrnjen, saj ZJU omogoča nadzor nad delom organa z vrsto drugih institutov, kot je prav možnost vpogleda neizbranih kandidatov v prijavo izbranega kandidata. Prav tako ima neizbrani kandidat v skladu s 65. členom ZJU možnost pritožbe na pristojno komisijo za pritožbe, zoper odločbo komisije za pritožbe pa ima celo možnost sprožiti upravni spor. Pooblaščenec ugotavlja, da je v ZJU vgrajenih dovolj varovalk, da je delovanje organa ob izbiri javnega uslužbenca podvrženo ustreznemu nadzoru, tako pa tudi v skladu z namenom ZDIJZ. Pooblaščenec tudi opozarja, da je javnosti zagotovljena širša možnost nadzora z možnostjo vpogleda v dokumente, ki dokazujejo pravilnost izpolnjevanja pogojev izbranega kandidata, pa tudi odločb in drugih aktov, s katerimi organ zaključi postopek izbire. Ob tem napotuje odločbo št. 021-1/2005/22, ki jo je že izdal v podobni zadevi Prosilec zoper Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Ljubljani, z dne 01.09.2005 in odločbo št. 021-32/2005/7, zadeva Prosilec zoper MZZ, z dne 14.07.2005.
Pooblaščenec se je v nadaljevanju opredeljeval le še do obstoja varovanih osebnih podatkov v zapisniku seje zavoda.
28. člen ZZDej določa, da zdravstveni zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, delavcev zavoda in zavarovancev oziroma drugih uporabnikov. Glede na zgoraj navedeno prva in druga skupina predstavnikov v svetu (predstavniki ustanoviteljev in predstavniki delavcev zavoda) nedvomno sodita v okvir 3. odst. 6. člena, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem njihovega delovnega razmerja. Pooblaščenec je v nadaljevanju tako odločal le še o tem, ali se opisani režim razteza tudi na predstavnike zavarovancev v svetu.
Pooblaščenec je zaradi že citiranega načela materialne resnice opravil telefonski pogovor z osebo, zaposleno pri organu. Ta mu je za osebe, za katere iz zapisnika ni moč sklepati, da gre za javne uslužbence, posamično navedla, ali so zaposlene pri organu. Po navedbah omenjene osebe, so pri organu zaposlene vse osebe, ki so kot predstavnice sveta sodelovale na seji, z izjemo predstavnikov zavarovancev. Pooblaščenec je zato ocenil, da te osebe ne sodijo v okvir, ki ga zarisuje 3. odst. 6. člena, saj ne opravljajo javne funkcije, niti niso zaposlene kot javni uslužbenci.
Kljub temu, da imena in priimki predstavnikov zavarovancev sodijo med varovane osebne podatke, je potrebno upoštevati, da te osebe opravljajo neko javno nalogo, ki niti ni nepomembna – odločanje v okviru sveta javnega zavoda. Podatki teh oseb so podvrženi dvema nasprotujočima se praviloma – varstvu osebnih podatkov in pravici javnosti, da nadzoruje delovanje zdravstvenega zavoda. Gre torej za kolizijo dveh z Ustavo zagotovljenih pravic:
- varstva osebnih podatkov, ki ga Ustava vsebuje v 38. členu, njegovo konkretizacijo pa pomeni ZVOP-1, in
- pravice svobode izražanja, ki jo Ustava vsebuje v 39. členu, njeno konkretizacijo pa pomeni ZDIJZ.
Pooblaščenec ob tehtanju obeh pravic napotuje na odločbo, ki jo je v podobnem primeru že sprejel – glej Prosilec, zoper molk Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Maribor, in na podlagi sodbe Upravnega sodišča, št. 020-4/2003/21, z dne 26.08.2004. V tej odločbi je Pooblaščenec uporabil t.i. test interesa javnosti (takrat je uporabil tako imenovani tridelni test) – njegova zakonska podlaga pa je zapisana v 2. odst. 6. člena ZDIJZ.
Tridelni test temelji na naslednjih kriterijih:
1. Ali je omejitev pravice do informacij javnega značaja, oziroma podredno informacijske svobode (ki je del pravice do svobodnega izražanja) določena z zakonom. Definiranje in opredelitev zakonito določenega cilja (interesa).
2. Ali bi razkritje pomenilo grožnjo, da bo povzročena resna škoda temu zakonitemu cilju (interesu)? - Test resne nevarnosti.
3. Ali je škoda, ki bi nastala zakonito zavarovanemu cilju (interesu) večja, kot je pravno upravičen interes javnosti, da bi imel to informacijo? Definiranje in opredelitev interesa javnosti.
V okviru odgovora na to vprašanje je potrebno odgovoriti tudi na dileme, ki jih je izpostavilo Ustavno sodišče RS:
a. Ali je poseg nujen – poseg mora biti nujen, to pomeni, da cilja ni mogoče doseči z blažjim posegom v ustavno pravico ali celo brez njega (drugi možni ukrepi z istim ciljem ga ne morejo nadomestiti);
b. Ali je poseg primeren – poseg mora biti primeren za dosego zaželenega, ustavno dopustnega cilja in
c. Upoštevati je treba tudi t. i. sorazmernost v ožjem smislu. To pomeni, da je pri ocenjevanju nujnosti posega treba tehtati pomembnost posega v ustavno pravico s pomembnostjo ustavno dopustnega cilja, ki želi zavarovati ali zagotoviti druge ustavno varovane dobrine, in odmeriti upravičenost nujnega posega sorazmerno s težo posledic.
ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije ne glede na določbe iz 1. odst. 6. člena dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Mutatis mutandis (glede na navedeno odločbo) Pooblaščenec ugotavlja, da je interes javnosti podan v trenutku, ko predstavniki zavarovancev, za katere se zahtevajo obravnavani podatki, odločajo o pravicah in obveznostih državljanov, torej v trenutku, ko sprejemajo odločitve kot člani sveta zdravstvenega zavoda. Zaradi navedenega Pooblaščenec odloča, da v konkretnem primeru interes javnosti ob vprašanju razkritja imen in priimkov prevlada nad interesom posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. Te osebe namreč odločajo v imenu države oziroma organov, kot jih določa ZDIJZ, zato se šteje, da so s tem, ko so pristale na udeležbo v svetu, pristale tudi na omejen krog zasebnosti v delu, ki se nanaša na njihovo opravljanje dela. To je namreč tudi način, po katerem lahko državljani–zavarovanci ugotovijo, kako in na kakšen način njihovi predstavniki v svetu organa odločajo o njihovih pravicah in, posredno, kako upravljajo z javnimi sredstvi. Odločitve sveta bodo namreč lahko imele neposreden vpliv tudi na zavarovance.
Zaradi vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da sta ime in priimek predstavnika zavarovancev sicer varovan osebni podatek, da pa je v konkretnem primeru ob vprašanju zastopanosti zavarovancev v svetu zdravstvenega zavoda interes takšen, da javnost je in mora biti seznanjena s takšnimi informacijami. Takšna pravica javnosti vedeti pa v skladu z 2. odst. 6. člena ZDIJZ prevlada nad pravico posameznikov do varstva osebnih podatkov.
Ne glede na zgoraj navedeno, je Pooblaščenec imena in priimke vseh treh predstavnikov zavarovancev na enostaven način in brez večjega truda našel tudi na spletnih straneh:
- http://www2.arnes.si/~osmborm5s/dokumenti/publikacija_2005_06.pdf;
- http://www.gov.si/volitve/listeve8.htm;
- http://www.zzzs.si/zzzs/imenik.nsf/oe/Maribor.
Pooblaščenec posebej opozarja na tretje ime in priimek kandidatke za direktorja organa v poglavju Dnevni red. Kot izhaja iz telefonskega pogovora z osebo, zaposleno pri organu, je kandidatka zaposlena pri organu in je javna uslužbenka. Vendar je Pooblaščenec upošteval dikcijo 3. odst. 6. člena v delu, ko ta določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ob natančnem upoštevanju navedenega člena je Pooblaščenec prišel do sklepa, da samo kandidiranje še nima nikakršnih značilnosti opravljanja javne funkcije ali delovnega razmerja, v tem postopku pa z vidika javnosti ne igra nobene vloge dejstvo, da je oseba že zaposlena kot javni uslužbenec. Javnost ima v skladu z vsem zgoraj navedenim pravico vpogleda v delo javnega uslužbenca, a le dokler je ta pravica javnosti znotraj opravljanja dela javnega uslužbenca ali funkcionarja. Postopek kandidiranja v tem primeru ni opravljanje javnega dela ali nalog, ne sodi v okvir opravljanja dela javnega uslužbenca in pri tem – gledano z vidika obravnavane kandidatke – ne gre za porabo javnih sredstev. Samo kandidiranje torej sodi v tisti krog zasebnosti posameznika, v katerega javnost ne more in ne sme imeti vpogleda, saj je odločanje posameznika o novi zaposlitvi osebna zadeva posameznika in kot takšna varovana z ustavno pravico varstva do zasebnosti.
3. Delni dostop
7. člen ZDIJZ določa, da pooblaščena oseba iz dokumenta izloči informacije iz 6. člena, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz tega člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Pooblaščena oseba pa prosilca seznani z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.
Organ je torej dolžan dokument izročiti prosilcu, če je le mogoče, v smislu citiranega 7. člena, omejiti izjeme iz 6. člena ZDIJZ. Predvsem pa organ ne sme, samo zaradi dejstva, da se v njem nahaja varovana izjema, zavrniti celotnega dokumenta. Organ mora ob vsakem primeru z ustrezno skrbnostjo in preučevanjem dokumenta odločati o tem, ali se da varovani podatek zaščititi ali ne.
Natančnejši postopek vsebuje Uredba v 21. členu. Ta določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Ne glede na navedeno, pa Uredba v 2. odstavku določa, da se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.
4. Seznanitev
Način oz. oblika seznanitve je odvisna od želje prosilca. Po določilu 1. odstavka 25. člena ZDIJZ je organ dolžan prosilcu, ki zahteva informacijo v obliki fotokopije, le-to z zgoraj navedenimi nedostopnimi deli, izročiti v danem roku. Podrobnosti glede posredovanja informacij javnega značaja določa Uredba. V 16. členu določa, da lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo, če se informacija javnega značaja nahaja tako v elektronski kot fizični obliki.
V konkretnem primeru prosilec zahteva informacijo v obliki fotokopije. Pooblaščenec zato opozarja, da mora organ slediti tej želji prosilca, kar pomeni, da mora prosilcu omogočiti dostop do obravnavanega dokumenta v obliki fotokopije.
Pooblaščenec sklepno zgolj pripominja, da je pravno-odločilno v tem primeru dejstvo, da razpis ni bil uspešen. V nasprotnem primeru bi imela javnost pravico do delnega- anonimiziranega dostopa do dokumentacije neuspelih kandidatov.
Kot izhaja iz izreka, je Pooblaščenec odločil, da:
Ad 1.
1.) se zavrne dostop do prijav kandidatov na razpis s prilogami;
2.) se zavrne dostop do obvestil, poslanih prijavljenim kandidatom;
Ad 2.
1.) se dovoli dostop do zapisnika, pri čemer mora organ upoštevati naslednje:
a. v poglavju Dnevni red so zapisana imena treh kandidatov za direktorja organa. Organ mora prekriti imeni in priimka prvega, drugega in tretjega kandidata.
b. vsa ostala imena in priimki so v skladu z zgoraj navedenim javni in jih organ ne sme prekrivati.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po 6. členu ZDIJZ. Ob ugotovitvi, da te ne obstajajo, je s pritožbo izpodbijano ravnanje organa odpravil in ob ugotovitvi, da je organ napačno uporabil pravne predpise, sam odločil na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka