Avbreht Aleš, Odvetnik - Agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke
+ -Številka: 021-38/2005
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Datum: 28. 12. 2005
Številka: 021-38/2005
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja, po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/05, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99, 70/00 in 52/02 in 73/04; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi odvetnika Aleša Avbrehta, Slomškova ulica 12/a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), ki ga zastopa Borut Zajec, odvetnik v Ljubljani, zoper odločbo šifra: 5371-18/2005-2 z dne 12.04.2005, Agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Mali trg 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se delno ugodi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni omogočiti vpogled in posredovati fotokopijo vloge za vpis v Register za Zdravstveni dom Zagorje ob Savi, Cesta zmage 1, Zagorje ob Savi in Dom upokojencev Center, Tabor- Poljane, Tabor 10, Ljubljana z vsemi dokazili, ki so določeni v 8. čl. Pravilnika:
- izpisek iz sodnega registra;
- dokazilo upravne enote o izpolnitvi pogojev za opravljanje dejavnosti;
- dokazila o izobrazbi in strokovnem izpitu odgovorne osebe (diplome);
- dokazila o zaposlitvi (pogodbe o zaposlitvi);
- dokazila o dodatnem usposabljanju (potrdila);
- dokazilo o plačilu stroškov;
s tem, da je vsakokrat dolžan izbrisati:
- datum in kraj rojstva, datum izdaje diplome in potrdila ter datum opravljanja diplome in strokovnega usposabljanja (na podlagi katerega se izda potrdilo) iz vseh dokazil o izobrazbi in dodatnem usposabljanju (diplome in potrdila),
- datum in kraj rojstva, enotno matično številko občana, naslov, število dni dopusta po posameznih kriterijih, datum sklenitve pogodbe in datum prejema pogodbe s strani delavca iz pogodbe o zaposlitvi.
3. Pritožba se zavrne v delu, ki se nanaša na Potrdilo o prijavi in odjavi (obrazec M2) in izpisek iz poročne matične knjige za odgovorno osebo, navedeno v vlogi za vpis v Register za Zdravstveni dom Zagorje ob Savi, Cesta zmage 1, Zagorje ob Savi.
4. Organ je dolžan plačati prosilcu stroške, nastale z vložitvijo pritožbe, v znesku 26.928,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema te odločbe, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločbe do plačila.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 11.03.2005 organu poslal zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja.
V zahtevi je navedel, da morajo biti v Republiki Sloveniji pravne osebe, ki se ukvarjajo s prometom medicinskih pripomočkov na drobno, registrirane pri ustreznem organu, kot to določa Zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS št. 101/99, 70/00, 07/02, 13/02 – Zkrmi, 67/02 in 47/04 – ZdZPZ; v nadaljevanju ZZMP) v 100. členu, ter Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati specializirane prodajalne za promet z medicinskimi pripomočki na drobno (Uradni list RS, št.73/2000, v nadaljevanju Pravilnik). Skladno z ZZMP vodi evidenco oz. register dobaviteljev medicinskih pripomočkov Urad Republike Slovenije za zdravila oziroma Agencija za zdravila in medicinske pripomočke kot njegova naslednica (organ).
Nadalje navaja, da ZDIJZ v 4. členu določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Dejstvo, ali je posamezen subjekt registriran pri pristojnem organu, prav gotovo predstavlja informacijo javnega značaja. Zato na podlagi 5. čl. ZDIJZ zahteva, da se mu posreduje fotokopija in omogoči vpogled v popolno vlogo z vsemi zahtevanimi dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti in pridobitev registracije specializirane prodajalne z medicinskimi pripomočki na drobno, ki je bila vložena pri organu, za naslednja pravna subjekta:
- Zdravstveni dom Zagorje ob Savi, Cesta zmage 1, Zagorje ob Savi (predvsem historični izpis SRG in sklep ustanovitelja o registraciji dejavnosti 52.320),
- Dom upokojencev Center, Tabor- Poljane, Tabor 10, Ljubljana.
Organ je dne 12.04.2005 izdal odločbo šifra: 5371-18/2005-2, s katero je zahtevek prosilca v celoti zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da vsebujeta popolni vlogi, ki sta predmet zahteve, dokumentacijo, ki vsebuje osebne podatke odgovornih oseb, zlasti pa so to dokazila o strokovni izobrazbi in dodatnem usposabljanju, M2 obrazec, pogodba o zaposlitvi, kar niso izvorni dokumenti organa, ker ne izvirajo iz delovnega področja organa v smislu 4. čl. ZDIJZ, ter jih organ ne generira v okviru svoje dejavnosti oziroma pristojnosti, in se ne nahajajo v katalogu informacij javnega značaja. Ker so osebni podatki izjema od dostopa do informacij javnega značaja v skladu s 3. točko 6. čl. ZDIJZ, zahtevo zavračajo.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 28.04.2005 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ki jo je Pooblaščenec na podlagi 239. čl. ZUP odstopil organu in ga pozval, da kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. čl. ZUP.
Prosilec v pritožbi navaja, da je organ zahtevo zavrnil iz razloga, ker naj bi šlo za osebne podatke odgovornih oseb in za dokumente, ki jih ni izdelal organ sam. Dodaja, da ZDIJZ določa, da je javna informacija vsak dokument, ki ga je organ pridobil v zvezi s svojim poslovanjem, ne glede na to, kdo ga je izdelal. Zagotovo pa so podatki, ki jih zahteva prosilec, bili pridobljeni s strani organa pri izvajanju nalog oz. poslovanju tega organa. Dokumenti, ki so podlaga za izdajo določene odločbe, ne morejo biti varovani niti po ZDIJZ in ima prosilec pravico, da se z njimi seznani. Ravno ti podatki so podlaga odločb organa in so bistveni za presojo zakonitosti poslovanja organa, zato ne morejo biti tajni. Po mnenju prosilca torej zahtevani podatki predstavljajo informacijo javnega značaja, kot jo opredeljuje 4. čl. ZDIJZ, saj je nedvoumno, da podatki obstajajo v obliki dokumenta, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je pripravil organ oz. ga je pridobil v zvezi s svojim poslovanjem. Zahtevane informacije po mnenju vlagatelja tudi ne predstavljajo izjeme po 6. čl. ZDIJZ, ko bi organ dostop do informacije lahko zavrnil. Če določen podatek iz dokumentov ne more postati javen, bi pa moral organ prosilcu omogočiti vsaj delni dostop do zahtevanih informacij.
Glede na vse navedeno je prosilec pritožbenemu organu predlagal, da:
- izda odločbo, s katero razveljavi odločbo organa prve stopnje in odloči, da se prosilcu posredujejo fotokopije in omogoči vpogled v dokumente v skladu z njegovo zahtevo z dne 11.03.2005, in
- naloži organu, da prosilcu povrne stroške te pritožbe, v roku osmih dni od izdaje odločbe pod izvršbo.
Organ je prosilčevo pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj s celotnim spisom, z dopisom št.: 5371-18/2005/6 z dne 19.05.2005, na podlagi 1. odstavka 245. člena ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Ob tem je organ še dodal, da je državni upravni organ in da vse njegove aktivnosti temeljijo na zakonih in podzakonskih aktih. V konkretnem primeru je organ glede opredelitve osebnih podatkov odgovornih oseb upošteval določbo 6. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, v nadaljevanju ZVOP-1). Ugotovil je, da za razkritje osebnih podatkov, navedenih v izpodbijani odločbi ni pravnega temelja, celo nasprotno, tudi ZDIJZ v 3. točki 6. čl. razkritje osebnih podatkov opredeljuje kot kršitev varstva osebnih podatkov in organ, ki presoja utemeljenost zahteve za dostop do informacij javnega značaja, narekuje zavrnitev takšne zahteve. Organ je pri odločanju uporabil tudi t.i. škodni test glede razmerja med javnim in zasebnim interesom in meni, da je bila zahteva prosilca postavljena presplošno, saj ni opredelil pojma zakonitosti poslovanja ali pa je bilo morda mišljeno odločanje v konkretnih primerih, ki je urejeno z inšpekcijskim nadzorom, na drugi strani pa si je težko predstavljati smiselnost objave takšnih podatkov (M2 obrazci, potrdila o izobrazbi, pogodbe o zaposlitvi odgovornih oseb...) tudi v katalogu informacij javnega značaja na spletnih straneh. Slednje bi bilo potrebno, v kolikor se ne bi upoštevala določba 6. čl. ZDIJZ. Organ na podlagi takšne presoje prosilcu tudi ni omogočil delnega dostopa, saj glede na vsebino in bistvo njegove zahteve to ne bi bilo smiselno. Organ v celoti vztraja na navedbah iz obrazložitve izpodbijane odločbe in predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, je Pooblaščenec z vabilom št.: 021-38/2005/7 z dne 05.10.2005 razpisal ogled in camera v prostorih organa, ki ga je nato dne 18.10.2005 tudi opravil.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja in delovno področje organa
Pravica do informacij javnega značaja kot ustavna pravica iz 2. odst. 39. člena Ustave RS (Uradni list RS št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, v nadaljevanju ustava) omogoča vsakomur, da pridobi informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja predstavlja ZDIJZ, ki v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim) državni organi. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Pooblaščenec ugotavlja, da se zahtevani podatki nahajajo v obliki dokumentov, s katerimi razpolaga organ. Gre za vlogi za pridobitev registracije specializirane prodajalne z medicinskimi pripomočki na drobno, skupaj z zahtevanimi dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. Vsi dokumenti se nahajajo tudi v pisni obliki.
Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002 s spremembami, v nadaljevanju ZDU-1) v prvem odstavku 21. čl. določa, da se z uredbo lahko ustanovi upravni organ v sestavi ministrstva (v nadaljnjem besedilu organ v sestavi) za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na področju javnih služb. V drugem odstavku navedenega člena pa določa, da se lahko organ v sestavi ustanovi:
- za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena v večjem obsegu, če se s tem zagotovi večja učinkovitost in kakovost pri opravljanju nalog, ali
- če je zaradi narave nalog ali delovnega področja potrebno zagotoviti večjo stopnjo samostojnosti pri opravljanju nalog iz prvega odstavka tega člena.
Tako je bil z Uredbo o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/2003 s spremembami, v nadaljevanju Uredba) v sestavi Ministrstva za zdravje ustanovljen organ, ki je s 01.01.2004 nadaljeval delo Urada RS za zdravila, ki je bil ustanovljen že leta 1996 (2. točka, 19. čl. Uredbe).
Delovno področje organa je definirano v drugi točki 16. člena Uredbe. Opredeljeno je, da organ opravlja upravne, strokovne, inšpekcijske in razvojne naloge na področju zdravil in medicinskih pripomočkov za uporabo v humani in veterinarski medicini, razen z veterinarsko stroko povezanega nadzora nad prometom z zdravili za uporabo v veterinarski medicini in določanja doktrinarnih rešitev na ravni varne uporabe zdravil v veterinarski medicini, ureja razmerja in koordinira strokovne naloge z uradnim kontrolnim laboratorijem in drugimi upravnimi, strokovnimi in znanstvenimi institucijami, opravlja izvršilne naloge in odloča v nacionalnih in evropsko harmoniziranih upravnih in strokovnih postopkih vrednotenja kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravil in medicinskih pripomočkov, naloge dograjevanja in obnove regulatornega informacijskega sistema, naloge farmakovigilančnega in materiovigilančnega sistema, zagotavlja mednarodno prepoznaven sistem kakovosti poslovanja v okviru dobre regulatorne prakse in strokovno podporo pri uveljavljanju sistemskih usmeritev na področju zdravil in medicinskih pripomočkov.
Podrobneje je ena izmed pristojnosti organa urejena s Pravilnikom, ki je bil izdan na podlagi prvega odstavka 100. člen ZZMP. Iz navedenega Pravilnika izhaja, da sodi v delovno področje organa tudi obravnavanje vlog, s katerimi pravne in fizične osebe, ki želijo opravljati promet z medicinskimi pripomočki na drobno, priglasijo svojo dejavnost pri organu (7. čl. Pravilnika). Vloga za priglasitev mora vsebovati izpolnjen obrazec s taksativno določenimi dokazili (8. čl. Pravilnika). Postopek priglasitve pri organu je zaključen z vpisom v Register dobaviteljev medicinskih pripomočkov - promet z medicinskimi pripomočki na drobno v specializirani prodajalni (10. čl. Pravilnika, v nadaljevanju Register), ki ga vodi organ.
Pooblaščenec poudarja, da je po ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Možno je tudi, da organ informacije ne izdela sam, ampak v sodelovanju s kakšnim drugim organom. Končno ni nujno niti, da je organ, ki je zavezanec po ZDIJZ, sploh kakorkoli sodeloval pri nastanku določene informacije, ampak zadostuje, da je informacijo pridobil od drugih oseb. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pojem delovno področje iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma delovno področje po določilu ZZMP, Pravilnika in Uredbe, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih tudi v podzakonskih aktih, temveč vse informacije, ki so na kakršenkoli način povezane s temi pristojnostmi.
Ker se prosilčeva zahteva nanaša na dokumente, ki so povezani s postopkom priglasitve pravnih in fizičnih oseb za vpis v Register, ki ga vodi organ, gre tudi v tem delu za izvorno povezanost z delovnim področjem organa. Organ v izpodbijani odločbi sicer navaja, da določeni dokumenti niso izvorni dokumenti organa in da ne izvirajo iz delovnega področje organa, oziroma da jih organ ne generira v okviru svoje dejavnosti v smislu prvega odstavka 4. čl. ZDIJZ, vendar je takšno stališče organa povsem v nasprotju z navedenim členom. Prvi odstavek 4. čl. ZDIJZ namreč jasno določa, da se med informacije javnega značaja, ki se nahajajo v obliki dokumenta, štejejo tudi tiste informacije, ki jih organ pridobi od drugih oseb. V obravnavanem primeru organ brez dokazil, ki so jih na podlagi Pravilnika dolžne posredovati pravne oz. fizične osebe, ne more opravljati svoje dejavnosti oziroma svojih pristojnosti v okviru obravnavanja vlog za postopek priglasitve pravnih in fizičnih oseb za vpis v Register. Zato zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Za informacije je namreč pomembno, da so povezane z delom organa in da jih organ pridobi v okviru svojih pristojnosti, kar je v obravnavanem primeru vsekakor izkazano.
Pooblaščenec zaključuje, da v konkretnem primeru nedvomno gre za informacije javnega značaja, saj se nahajajo v obliki dokumentov, ki jih je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb in obenem izvirajo iz delovnega področja organa.
2. Načelo odprtosti delovanja javnih organov
Za uresničevanje namena ZDIJZ, torej zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja državnih organov ter omogočanja uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2. člen ZDIJZ). ZDIJZ tako določa načelo odprtosti delovanja javnih organov. Načelo odprtosti pomeni, da je delovanje in odločanje javnih oblasti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov javnih oblasti ali v tem drugem delu tudi transparentnost delovanja javnih oblasti. Načelo odprtosti je v pravni red Evropske unije uvedla Amsterdamska pogodba (97/C 340/01), ki v 1. členu določa, da se odločitve organov EU sprejemajo ''čimbolj odprto in kar v najtesnejši povezavi z državljani''. Transparentnost dela javnih oblasti pa lahko zagotovi le takšna implementacija zakona, ki to pravico tolmači čimbolj široko in ne v škodo državljanov. V praksi to pomeni, da mora organ, četudi presodi, da gre za izjeme od splošnega načela dostopnosti informacij javnega značaja, te izjeme tolmačiti čimbolj ozko in restriktivno.
Za obravnavani primer je izhajajoč iz načela odprtosti in transparentnosti pomembno omeniti predvsem dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno funkcijo. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorij participativne in deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javne oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (več v Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. V tej zadevi je prišla posebej do izraza funkcija nadzora, nadzora nad pravilnostjo dela javnih oblasti. Prav funkcija nadzora javnosti je značilnost temeljne človekove pravice dostopa do javnih informacij. Za enega od razlogov za uveljavitev te pravice namreč v teoriji zasledimo politični nadzor s strani javnosti (več v doktorski disertaciji Urške Prepeluh, str. 21). Ta pravica namreč omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave, kamor sodi tudi organ, in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo pooblastila, ki so jim bila podeljena s strani države. Javnost namreč lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preveri pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje poleg nadzora nad delovanjem organov preprečuje tudi zlorabe. Zaradi tega je delo oblastnih organov oz. uprave bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja). Obenem se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med javnim sektorjem in posameznikom okrepi zaupanje v organe (razlog zaupanja); posamezniki posledično sprejetih odločitev ne dojemajo kot vsiljenih, temveč jih bolje razumejo in zato tudi sprejemajo (razlog sprejemanja oziroma akceptance).
3. Ogled dokumentov in camera
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve narave zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 05.10.2005 v prisotnosti pooblaščene osebe organa opravil in camera ogled obravnavanih dokumentov na podlagi 199. člena ZUP. Organ je Pooblaščencu omogočil vpogled v dokumente, s katerimi razpolaga in so predmet zahteve.
Pooblaščenec je ugotovil, da sta postopka za vpis končana, saj sta bili izdani potrdili o vpisu v Register za subjekta, ki sta predmet zahteve: Zdravstveni dom Zagorje ob Savi in Dom upokojencev Center, Tabor-Poljane. Vpogledal je v celotno dokumentacijo, to je vlogo na obrazcu SPEC/PROD/MP s prilogami, ki je bila podlaga za vpis:
- izpisek iz sodnega registra,
- dokazilo upravne enote,
- dokazilo o izobrazbi (diplome),
- pogodbe o zaposlitvi,
- obrazec M2,
- dodatno usposabljanje (potrdila),
- dokazilo o plačilu stroškov.
K vlogi za vpis v Register je za subjekt Zdravstveni dom Zagorje ob Savi priložena tudi dokumentacija (dopisi, sklepi), ki se nanašajo na samo ustanovitev javnega zavoda in razširitev oz. uskladitev njegove dejavnosti.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih predstavlja odločanje de novo. To pomeni, da je Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam ocenil in presodil dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Glede pregledanih dokumentov je Pooblaščenec ugotavljal, ali je v obravnavanem primeru izkazana izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki predstavlja pravno podlago za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij, na katero se sklicuje organ v izpodbijani odločbi.
4. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo, ki je podlaga za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja. Prvi odstavek 6. člena zato taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugimi tudi, ko gre na primer za podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (tč. 3). Ob tem je seveda potrebno opozoriti, da organ zaradi spremembe zakonodaje ni mogel uporabiti ustreznih, šele od 15.7.2005 dalje veljavnih zakonskih določb ZDIJZ.
Organ je svojo odločbo oprl na izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, da naj bi torej zahtevani podatki predstavljali osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po določilih ZVOP-1.
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Po določilu 8. in 9. člena ZVOP-1 se smejo osebni podatki obdelovati samo v primerih in za namene, določene z zakonom ali na podlagi pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo.
Informacije, ki jih prosilec zahteva, so izvorno povezane s postopkom obravnave vloge za priglasitev pravnih in fizičnih oseb za vpis v Register. V 8. čl. Pravilnika je določeno, da mora vloga za priglasitev vsebovati izpolnjen obrazec z naslednjimi dokazili:
– izpisek iz sodnega registra za gospodarske družbe oziroma priglasitev samostojnega podjetnika pri pristojnem organu republiške uprave za javne prihodke;
– dokazilo upravne enote o izpolnitvi pogojev za opravljanje dejavnosti;
– dokazila o izobrazbi in strokovnem izpitu odgovorne osebe (spričevalo oziroma ustrezno potrdilo o zaključenem izobraževanju);
– dokazila o zaposlitvi (pogodba o zaposlitvi in obrazec M2);
– dokazila o dodatnem usposabljanju;
– dokazilo o plačilu stroškov.
Organ obravnava le popolne vloge in najkasneje v roku 30 dni od datuma vložitve popolne vloge izda potrdilo o vpisu v Register (9. in 10. čl. Pravilnika). Pooblaščenec je v smiselno podobni zadevi že odločil s pravnomočno odločbo št. 020-51/2004/6 z dne 03.02.2005, da je potrdilo, ki ga izda organ in s katerim se potrdi vpis neke pravne osebe v Register, informacija javnega značaja. Pravica prav vsakega je vedeti, ali nekdo opravlja dejavnost v skladu s predpisi in če ima ustrezno registracijo v skladu s predpisi. V obravnavanem primeru pa prosilec zahteva vpogled in fotokopijo dokumentov, na podlagi katerih se je organ odločil, ali pravne oz. fizične osebe, ki želijo opravljati promet z medicinskimi pripomočki na drobno izpolnjujejo splošne pogoje, ki jih določa Zakon o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93 s spremembami, v nadaljevanju ZT), ter posebne pogoje, ki jih določa Pravilnik. Tudi v slednjem primeru je izražen nadzor, in sicer nadzor nad delovanjem organa. Ravno v tem je tudi namen ZDIJZ, da poleg strokovnih pravno formalnih pritožbenih mehanizmov, omogoča tudi dodaten nadzor–nadzor javnosti. ZDIJZ namreč v delo organov javnega sektorja vnaša še večjo zavezanost k preglednosti delovanja, ki zaradi načela transparentnosti in s ciljem pospeševanja t.i. participativne (sodelovalne) demokracije lahko pripomore k razkritju dokumentov.
Zaradi navedb organa v spremnem dopisu št.: 5371-18/2005/6 z dne 19.05.2005, »da je zahteva prosilca postavljena presplošno, ker ni opredelil pojma zakonitosti ali pa je morda mišljeno odločanje v konkretnih primerih, ki je urejeno z inšpekcijskim nadzorom«, Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje razmerje med že zgoraj navedeno nadzorno funkcijo ZDIJZ v razmerju do nadzora, ki ga izvajajo inšpektorji. Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/02, v nadaljevanju ZIN) v prvem odstavku 2. čl. določa, da je inšpekcijski nadzor nadzor nad izvajanjem oz. spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Gre za kontrolo izvajanja predpisov v inšpekcijskem postopku, ki pomeni spremljanje subjekta nadzora, to je zavezanca, z vidika vprašanja ali ravna v okviru pravic in dolžnosti ter pravnih koristi, ki mu jih nalaga zakon ali drug predpis. Obstoj inšpekcijskega nadzora, ki ga ureja ZIN, pa seveda ne more izključiti nadzora javnosti nad delom državnih organov po postopku, ki ga ureja ZDIJZ. Gre namreč za povsem različni obliki nadzora, z različnimi pristojnostmi, ki lahko potekata tudi sočasno, ne da bi kakorkoli posegala drug v drugega. ZIN in ZDIJZ ščitita povsem drugi oz. različni pravno varovani dobrini. Na podlagi ZDIJZ javnost s pridobivanjem informacije javnega značaja nadzoruje delovanje (tudi inšpekcijskih) organov, irelevanten je obstoj pravnega interesa in položaja stranke. ZIN pa ureja postopek inšpekcijskega nadzora in varstvo položaja stranke v postopku, zato je za sodelovanje v postopku inšpekcijskega nadzora relevanten obstoj pravnega interesa. Tudi načelo javnosti je povezano le z zavarovanjem pravic ali za zagotovitev spoštovanja pravnega reda oz. odločb inšpektorjev. Skupna točka ZDIJZ in ZIN pa je zagotavljati učinkovito varstvo javnega interesa oz. javne koristi. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da se organ ne more s sklicevanjem, da ga nadzira inšpekcija, izogniti transparentnemu delovanju do javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ. Namen prosilca je zgolj v tem, da pridobi informacijo (dokument) iz delovnega področja državnega organa, ne pa tudi postati stranka v postopku.
Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 in ob dejstvu, da prosilec zahteva več različnih dokumentov, ki so sestavni del popolne vloge za vpis v Register za subjekta, ki sta predmeta zahteve, je Pooblaščenec posebej ugotavljal, ali gre za obstoj izjeme po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, za vsak dokument posebej (v izogib ponavljanju za obe obravnavani vlogi za vpis v Register skupaj), v skladu z 8. čl. Pravilnika:
- V vlogi za priglasitev za vpis v Register so navedeni podatki o predlagatelju za vpis v Register, ki je v obeh obravnavanih primerih javni zavod, ki je tudi sam zavezanec po ZDIJZ. Tudi za javne zavode velja, da mora biti njihovo delovanje transparentno, saj je le tako mogoč nadzor javnosti nad njihovim delovanjem, kar je tudi temeljni namen ZDIJZ. Podatki o javnem zavodu so seveda javni, vprašanje pa se postavi pri podatku pod II. točko vloge, ki se nanaša na zaposlene kadre. Navedena sta ime in priimek odgovorne osebe (in namestnika odgovorne osebe), zaposlene pri zavodu, ter stopnja in smer izobrazbe. Gre za osebne podatke, na podlagi katerih je posameznik določljiv.
Ker so zaposleni v javnem zavodu javni uslužbenci (1. in 2. odstavek 1. čl. Zakona o javnih uslužbencih, Uradni list RS št. 56/02, v nadaljevanju ZJU), je potrebno osvetliti položaj javnih uslužbencev v razmerju do varstva osebnih podatkov.
Dne 15.07.2005 je stopila v veljavo novela ZDIJZ (Uradni list RS, št. 61/05), ki je še okrepila nadzorno funkcijo s tem, ko je v prvi alineji 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ določila, da se dostop do zahtevanih informacij dovoli, ne glede na določbe prvega odstavka 6. čl. (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. točka) v primeru porabe javnih sredstev ali podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače z določenimi omejitvami. Med omejitvami torej osebnih podatkov ni in je torej ta določba ZDIJZ postavljena (med drugimi) nad izjemo po varstvu osebnih podatkov. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave za delovno mesto, ki izkazuje kvalifikacije osebe, potrebno za določen delovno mesto. Javni uslužbenci, kamor spadajo tudi zaposleni pri javnem zavodu, tako niso upravičeni pričakovati zasebnosti glede podatka o njihovem imenu in priimku, stopnji, ter smeri izobrazbe. Javni uslužbenec je po določilu 1. odst. 1. čl. ZJU vsak, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, kot ga opredeljuje 2. odst. istega člena, torej tudi v javnem zavodu. Pooblaščenec zato zaključuje, da je vloga v celoti informacija javnega značaja in ni podana izjema iz 3. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
- V izpisku iz sodnega registra, dokazilu upravne enote o izpolnitvi pogojev za opravljanje dejavnosti, ter v dokumentih, ki so priloženi vlogi Zdravstvenega doma Zagorje ob Savi in se nanašajo na samo ustanovitev in razširitev oz. uskladitev njegove dejavnosti, ni osebnih podatkov, zato tudi v teh dokumentih ni podana izjema iz 3. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in gre torej v celoti za informacijo javnega značaja.
Ob tem Pooblaščenec zgolj pripominja, da so podatki iz sodnega registra tudi sicer javno dostopni. Temeljno načelo javnosti registrskega prava je izpeljano v 7.čl. Zakona o sodnem registru (Uradni list RS št. 13/94 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZSReg), ki določa, da je sodni register javna knjiga in da so v sodni register vpisani podatki javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, naj se mu izda overjeni izpisek iz sodnega registra. Poleg tega se smejo pregledovati in prepisovati tudi listine, na katerih temeljijo vpisi v sodni register (1.-3.odst. 7.čl. ZSReg). Ker se lahko z njimi vsak seznani in dobi overjene izpiske iz registra, se tudi nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov, ki so vpisani v sodni register, razen če zakon ne določa drugače (3.odst. 8.čl. Zakona o sodnem registru). Iz povzetih temeljnih določb registrskega prava izhaja, da so vsi v sodni register vpisani podatki javni. Ker jih sme vsakdo pregledovati (prim. 2.odst. 7.čl. ZSReg), so vsi ti podatki javnosti dostopni oziroma javno objavljeni. Zaradi navedenega organ ni zavezan prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih evidencah, temveč lahko v skladu s 5. odstavkom 6. čl. ZDIJZ prosilca zgolj napoti na mesto, kjer se informacija nahaja. Za potrebe tega postopka pa Pooblaščenec pojasnjuje, da je organ dolžan dati na vpogled oz. fotokopijo vseh listin, ker jih za vpis v register zahteva kot obvezno prilogo k prijavi. Omenjeni izpiski iz sodnega registra so v tem primeru del spisa, ki so v obdobju, ko se je vršil vpis v predmetni register, dokazovali določeno dejstvo, zato v tem konkretnem primeru možnost, ki jo daje organu 5. odstavek 6. člena ZDIJZ, ne pride v poštev.
- Kot je bilo že ugotovljeno zgoraj, sta v obravnavanem primeru subjekta, ki sta predmet zahteve, javna zavoda, kar pomeni, da pogodba o zaposlitvi odgovorne osebe, ki ju kot prilogo k vlogi določa 5. in 8. čl. Pravilnika, predstavlja pogodbo o zaposlitvi javnega uslužbenca. Pooblaščenec je zato nadalje ugotavljal, kateri osebni podatki v zahtevanem dokumentu so povezani s konkretnim javnim uslužbenskim razmerjem in so zato javni, oziroma razkritje katerih osebnih podatkov bi v zahtevanem pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Zaradi zgoraj navedene in obrazložene prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do informacije dovoli kljub obstoju varovanih osebnih podatkov, če so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, je pogodba o zaposlitvi v celoti javna, razen v delu, v katerem vsebuje osebne podatke, ki niso relevantni za delovno razmerje javnega uslužbenca (načelo sorazmernosti, 3. čl. ZVOP-1). Po oceni Pooblaščenca to pomeni, da pogodba o zaposlitvi samo zato, ker je del dokumentacije za vpis v Register, ne more izgubiti značaja javnosti z zakonsko določenimi omejitvami (v skladu s ZVOP-1). Ob tem Pooblaščenec opozarja tudi na 1. in 6. odstavek 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/02, 53/05 v nadaljevanju ZSPJS), ki določa javnost plač v javnem sektorju, na način, da je možna identifikacija javnega uslužbenca. Navedeno pomeni, da mora enako veljati tudi za pogodbo o zaposlitvi, ki je podlaga za plačo. Na podlagi navedenega sta tudi ime in priimek osebe, ki je sklenila pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju po ZJU, informacija javnega značaja.
Pogodba o zaposlitvi pa poleg imena in priimka lahko vsebuje tudi druge osebne podatke in sicer enotno matično številko občana, datum in kraj rojstva, bivališče in število dni dopusta po posameznih kriterijih, ter datum sklenitve pogodbe in datum prejema pogodbe s strani delavca, ki za samo sklenitev delovnega razmerja javnega uslužbenca niso relevantni. Ker podatki o starosti kandidata, socialnem položaju in stalnem bivališču niso pogoj za zaposlitev v javnem sektorju, tudi ne morejo biti prosto dostopni. Prav tako navedeni podatki niso relevantni niti pri vpisu v Register. Pri tem je potrebno opozoriti na načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Pooblaščenec na podlagi navedenega zaključuje, da je iz pogodbe o zaposlitvi potrebno izbrisati enotno matično številko občana, datum in kraj rojstva, naslov, število dni dopusta glede na vse v pogodbi o zaposlitvi določene kriterije (kriteriji za določitev dopusta so vezani na starost oziroma delovno dobo in na število otrok), datum sklenitve pogodbe in datum prejema pogodbe s strani delavca, na način, obrazložen v nadaljevanju (v skladu s 7. čl. ZDIJZ – delni dostop).
- Med obveznimi prilogami za vpis v Register so tudi diplome in potrdila, kot dokazila, da zaposlene odgovorne osebe izpolnjujejo v 5. in 8. čl. Pravilnika določeno izobrazbo in strokovno usposobljenost. Javnost navedenih dokumentov, upoštevaje delni dostop, je upravičena iz razlogov, ki so bili obrazloženi že zgoraj in sicer v odnosu do položaja javnega uslužbenca. Ta namreč ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svoje izobrazbe in strokovne usposobljenosti, saj ima prav vsak pravico dobiti informacijo, ali ima konkretni javni uslužbenec ustrezno strokovno izobrazbo za delovno mesto, ki ga opravlja. V obravnavanem primeru pa takšen dokument predstavlja eno izmed potrebnih oz. obveznih dokazil, ali predlagatelj za vpis v Register izpolnjuje pogoje, ki jih določa Pravilnik. Kot je bilo navedeno že zgoraj pri pogodbi o zaposlitvi, tudi pri teh dokumentih Pooblaščenec ocenjuje, da dokazilo o izobrazbi javnega uslužbenca ne more izgubiti značaja javnosti zgolj zato, ker je del dokumentacije za vpis v Register, seveda z zakonsko določenimi omejitvami (v skladu s ZVOP-1). Ravno nasprotno, z vidika nadzora javnosti nad delom državnih organov ima javnost pravico preveriti, ali je organ pri postopku vpisa v Register ravnal v skladu s predpisi. Na podlagi navedenega so diplome in potrdila informacije javnega značaja, vendar ne v celoti, temveč z uporabo instituta delnega dostopa. Vsi ostali osebni podatki, razen imena in priimka, ki so navedeni na diplomi in potrdilu, niso prosto dostopni, ker niso relevantni za uslužbensko razmerje v javnem sektorju. Pooblaščenec na podlagi navedenega zaključuje, da je iz diplom in potrdil potrebno izbrisati datum in kraj rojstva, datum izdaje diplome in potrdila, ter datum opravljanja diplome oz. strokovnega usposabljanja (na podlagi katerega se izda potrdilo), saj posredno kažejo na starost delavca, ki za sam obstoj izobrazbe, kakor tudi za vpis v register ni relevantna (v skladu z načelom sorazmernosti).
- Iz dokumentacije, ki je priložena vlogi, se izloči obrazec M2, Potrdilo o prijavi - odjavi zavarovanja, ki sicer predstavlja obvezno prilogo k dokazilu o zaposlitvi odgovorne osebe v skladu z 8. čl. Pravilnika. Obrazec M2 vsebuje izključno samo osebne podatke (datum in kraj rojstva, naslov, prejšnja zaposlitev, datum nastopa dela,..), zato Pooblaščenec zaključuje, da ne gre za informacijo javnega značaja, saj gre za varovane osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1 in 3. točko 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Prav tako ni smiseln delni dostop, saj bi z izbrisom osebnih podatkov, ki v skladu z načelom sorazmernosti niso prosto dostopni, ostal skoraj v celoti prazen obrazec, ki pa je javnosti dostopen na spletni strani organa. Navedena bi ostala zgolj ime in priimek, vrsta in smer izobrazbe, kar pa je razvidno že iz pogodbe o zaposlitvi, zato bi bil takšen dokument brez vrednosti za prosilca oziroma za javnost.
- Prav tako se iz dokumentacije, ki je priložena vlogi za vpis v Register predlagatelja Zdravstvenega doma Zagorje ob Savi, izloči izpisek iz poročne matične knjige, ki se nanaša na odgovorno osebo predlagatelja, imenovano v vlogi za vpis. Ta dokument ne predstavlja obvezne priloge k vlogi za vpis v Register, poleg tega pa gre za varovane osebne podatke. Pooblaščenec zato zaključuje, da bi razkritje navedenih podatkov pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1 in 3. točko 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ter odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
5. Delni dostop po določilu 7. člena ZDIJZ
Glede na to, da se je pri zgoraj obravnavanih dokumentih skliceval na delni dostop, Pooblaščenec podrobneje pojasnjuje še določilo 7. člena ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa. Ta določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V primeru obstoja varovanih osebnih podatkov (rojstni datum, izobrazba, EMŠO, domači naslov,…) je organ torej dolžan omogočiti (le) delni dostop (7. člen ZDIJZ) in zahtevo zavrniti v delih, ki predstavljajo pri fizični osebi varovani osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Ob tem mora organ omogočiti vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja v skladu z 21. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/05, v nadaljevanju Uredba). Uredba določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec odločil, da mora organ na pogodbah o zaposlitvi ter diplomah in potrdilih, izbrisati podatke kot izhaja iz gornje obrazložitve oz. iz 2. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec opozarja še na drugi odstavek 5. člena ZDIJZ, ki določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena v 2. točki ZDIJZ določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Zato mora organ prosilcu omogočiti vpogled in posredovati fotokopijo dokumentov navedenih v 2. točki izreka te odločbe.
Pooblaščenec je izpodbijano odločbo odpravil in sam odločil na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, ker organ zaradi spremembe zakonodaje ni mogel uporabiti ustreznih, šele od 15.7.2005 dalje veljavnih zakonskih določb ZDIJZ, zato je iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede na dejansko stanje in posledično tudi napačno uporabil pravni predpis, tako kot je navedeno v izreku te odločbe.
6. Stroški postopka
Prosilec je v pritožbi zahteval tudi, da se mu povrnejo stroški pritožbe v višini 200 točk za sestavo pritožbe, 2% administrativnih stroškov in DDV na odvetniške storitve v višini 20%, v osmih dneh, da ne bo izvršbe.
Ker je Pooblaščenec pritožbi prosilca v pretežnem delu ugodil, je na podlagi prvega odstavka 114. člena ZUP, prvega odstavka 118. člena ZUP in tretjega odstavka 213. člena ZUP in Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03, 70/2003) sklenil, da se prosilcu priznajo potrebni stroški, nastali s pritožbo. Pooblaščenec je priznal prosilcu stroške sestave pritožbe v višini 200 odvetniških točk (tarifna številka 28 Odvetniške tarife), v vrednosti 110,00 SIT na točko, torej skupaj 22.000,00 SIT. Pooblaščenec priznava tudi 2% administrativnih stroškov, ki znašajo 440,00 SIT (13. člen Odvetniške tarife). Pooblaščenec je prosilcu priznal tudi stroške DDV v višini 20%, skupaj torej 26.928,00 SIT.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka