Občina Markovci zoper občino Videm
+ -Številka: 021-102/2005/3
Kategorije: Razno
Datum: 4. 1. 2006
Številka: 021-102/2005/3
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03, s spremembami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 3. točke prvega odstavka 279. člena in 280. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci (v nadaljevanju prosilec), z dne 12.12.2005, zoper odločbo Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju (v nadaljevanju organ), opr. št. 031-3523-04/05, z dne 08.12.2005, v zadevi odobritve informacij javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1.) Odločba organa se izreče za nično.
2.) Za ničnega se spozna ves postopek od uvedbe do izdaje izpodbijane odločbe.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 17.11.2005 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval, da mu organ posreduje vse dokumente, ki so bili podlaga za izris karte, ki je izrisana na fasadi javnega zavoda Osnovne šole Videm pri Ptuju. Po navedbah prosilca je bil organ ustanovitelj šole. Prosilec je zahteval tudi informacije o tem, kateri geodet ali druga pristojna oseba je karto izrisala.
Organ je dne 08.12.2005 izdal zavrnilno odločbo z nejasnim izrekom, saj je organ sam zavrnil svojo odločbo kot neutemeljeno v skladu z 8. tč. 6. člena ZDIJZ. Organ je v obrazložitvi navedel, (Pooblaščenec opozarja, da je iz obrazložitve skušal smiselno povzeti vsebino zapisanega, saj je organ tudi ta del odločbe napisal nejasno) da sta organ in stranka v sporu, v postopku pred sodiščem; pri čemer organ ni navedel, za kakšne vrste spor gre, kdaj se je začel in pred katerim sodiščem se vodi. Iz tega dejstva naj bi izhajalo, da bi razkritje podatkov, ki so bili podlaga za izris slike na Osnovni šoli Videm škodovalo javnemu interesu organa pred izvedbo upravnega postopka na sodišču, oziroma naj bi bilo gradivo predloženo sodišču po »zastopanki« organa v času obravnave. Po mnenju organa je bila vprašljiva tudi krajevna pristojnost vloge prosilca, kjer bi moral pravni interes varovanja podatkov prevladati nad javnim interesom.
Prosilec je dne 12.12.2005 na Pooblaščenca naslovil pritožbo zoper odločbo organa. Pri tem je navedel, da se njegova zahteva ni nanašala na nobeno od 12-ih točk 6. člena zakona (Pooblaščenec smiselno ugotavlja, da je po noveli ZDIJZ /Uradni list RS, št. 61/2005/ teh točk le še 11) in je bila zato zavrnilna odločba neutemeljena. Po navedbah prosilca karta na fasadi OŠ Videm ni bila v nikakršni zvezi z izvedbo upravnega postopka na sodišču, menil pa je, da je bila res v škodo javnemu interesu, saj naj bi bila zavajala širšo javnost glede uradnih meja. Prosilec je ugovarjal tudi krajevni pristojnosti, kot jo je ugotovil organ. Prosilec je zapisal, da ta ni bila vprašljiva, saj naj bi bili zavedeni vsi mimoidoči, tudi občani prosilca, ki naj bi imeli v lasti kmetijska zemljišča na območju organa in naj bi se zato pogosto nahajali na območju organa. Prosilec je pritožbi priložil 3 fotografije omenjene karte na OŠ Videm.
Pritožba je utemeljena.
Ad. I
Pravna teorija navaja, da je odločba oblastni, enostranski, avtoritativni, konkretni upravni akt z določenimi pravnimi posledicami, ki pomeni odločitev o predmetu upravne zadeve, torej meritorno odločitev o pravici ali obveznosti stranke, zato mora biti označena kot taka (podrobneje Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Inštitut za javno upravo, Ljubljana 2004). Prav zaradi takšnega oblastnega odločanja organa je zahteva po natančnosti, določnosti in izvršljivosti toliko bolj podana. Izrek je najpomembnejši del upravne odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti.
Vsebino izreka natančneje ureja 213. člen ZUP, ki v 1. odst. določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. V 6. odst. 213. člena pa je določeno, da mora biti izrek kratek in določen, zakon pa dopušča, da je lahko, če je potrebno, razdeljen na več točk. Če je izrek neizvršljiv, pa je to razlog za ničnost odločbe po 3. tč. 279. člena (podrobneje glej že cit. komentar ZUP).
Kaj sodi v obrazložitev odločbe, pa določa 214. člen ZUP. V 4. tč. je tako določeno, da obrazložitev odločbe obsega tudi navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba.
Pooblaščenec je ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen, predvsem pa sam sebi v nasprotju. Navedeno je razvidno iz same odločbe, cit.: »…izdajam naslednjo zavrnilno odločbo in jo zavračam, kot neutemeljeno….« Organ je v izreku odločbe, celo v isti povedi, izdal odločbo in jo hkrati »zavračal« kot neutemeljeno. V izreku odločbe organ ni zapisal drugih odločitev, pač pa je le navajal zakonsko podlago, na podlagi katere je utemeljeval svojo odločitev.
Glede na zgoraj navedeno, Pooblaščenec ugotavlja, da je izrek odločbe:
1.) neizvršljiv;
2.) nedoločen.
Poleg navedenega Pooblaščenec ugotavlja tudi, da se v izreku nahajajo sestavine, ki sodijo v obrazložitev odločbe, to so navedbe predpisov, na katere je organ oprl svojo odločitev.
Po določilu 3. tč. 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti. Izhajajoč iz pravne teorije je ničnost odločbe izredno pravno sredstvo, katerega namen je odstraniti iz pravnega sveta odločbe, ki vsebujejo najtežje nezakonitosti. Nezmožnost izvršitve je lahko tako pravna kot dejanska.
Odločba se po določilu 1. odstavka 280. člena ZUP lahko izreče za nično po uradni dolžnosti vsak čas, pa tudi na predlog stranke, državnega tožilca ali državnega pravobranilca.
3. odst. 280. člena določa, da odločbo izreče za nično organ, ki jo je izdal, organ druge stopnje oziroma organ, pristojen za nadzorstvo nad organom, ki jo je izdal.
Po določilu 1. odst. 281. člena ZUP se v primeru, če se določba izreče za nično, odpravijo tudi posledice, ki so iz nje nastale. S tem se vzpostavi takšno pravno stanje, kot je bilo pred izdajo odpravljene odločbe, tako da je položaj v bistvu takšen, kot da v predmetni upravni zadevi ni bila izdana upravna odločba. Pravne posledice odprave odločbe nastanejo z dnem vročitve odločbe o odpravi stranki.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v izreku odločbe sam sebi v nasprotju v tolikšni meri, da se vsebine izreka ne da izluščiti. Ker vsebina izreka ni določljiva, se takšne odločbe tudi ne da izvršiti, saj bi se ob morebitni izvršitvi (Pooblaščenec opozarja, da je sicer v konkretnem primeru samo odločbo zaradi njene narave – zavrnilna odločba – težko izvršiti) pojavilo vprašanje, kaj je sploh predmet in vsebina izvršitve.
Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec v skladu z 279., 280. in 281. členom ZUP odločbo organa izrekel za nično, kot izhaja iz izreka odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka