Prosilec - Vrhovno Sodišče RS
+ -Številka: 021-67/2005/8
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka
Datum: 30. 11. 2005
Številka: 021-67/2005/8
Pooblaščenec za dostop do informacij do javnega značaja po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/05, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 251. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ... (v nadaljevanju prosilec) z dne 26.7.2004, zoper odločbo uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 36-03/2005 z dne 19.7.2005 (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločba se odpravi in se vrne organu v ponovni postopek.
2. Organ mora o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja v tej zadevi odločiti v 30 dneh.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 30.6.2005 vložil pritožbo zaradi molka organa. Navedel je, da je na uradno osebo, pooblaščeno za posredovanje informacij javnega značaja za vsa sodišča v Sloveniji (v nadaljevanju uradna oseba), naslovil zahtevo za dostop do sklepa Višjega sodišča v Kopru, s katerim je slednje razveljavilo sklep o uvedbi preiskave zoper obdolženca ... in ... . Na podlagi omenjenega sklepa je Okrožno državno tožilstvo v Kopru (po njegovih informacijah že pred več kot dvema mesecema) ustavilo pregon zoper obdolženega .... Namesto sklepa ali zavrnilne odločbe je s strani preiskovalnega sodnika na koprskem okrožnem sodišču po faksu prejel obvestilo, da »prekinja postopek odločanja o dostavi dokumenta«, ker naj bi podal zahtevo za oceno ustavnosti ZDIJZ. Na prošnjo, naslovljeno na uradno osebo, da mu v zvezi z zahtevo, skladno z ZDIJZ, pošlje zavrnilno odločbo, na katero se bo lahko pritožil, je ta odgovoril, da je že dobil odgovor s strani preiskovalnega sodnika in da bodo na sodišču počakali na odločbo Ustavnega sodišča RS. Na njegovo izrecno vprašanje, ali mu bodo poslali zavrnilno odločbo, mu je pojasnil, da ne. Zato je prosilec menil, da tako Okrožno sodišče v Kopru kot tudi uradna oseba kršita ZDIJZ tako iz vsebinskih (omejevanje dostopa do informacije javnega značaja) kot iz proceduralnih razlogov.
Pritožbi zaradi molka je prosilec priložil tudi zahtevo z dne 22.6.2005 za dostop do sklepa Višjega sodišča v Kopru, s katerim je (približno okoli 30.3.2005) razveljavilo sklep izvenobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Kopru o uvedbi preiskave zoper ..., obdolženega kaznivega dejanja goljufije po 1. in 2. odst. 217. čl. Kazenskega zakonika RS in ..., obdolženega napeljevanja k omenjenemu kaznivemu dejanju. Na podlagi sklepa Višjega sodišča v Kopru je tožilstvo umaknilo zahtevo za preiskavo zoper ..., ker je zaradi prekvalifikacije kaznivega dejanja prišlo do zastaranja kazenskega pregona in vložilo zahtevo za preiskavo zoper ... zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja po 1. odst. 244. čl. Kazenskega zakonika RS, zoper slednjega preiskava torej poteka. Zanima ga pravna argumentacija Višjega sodišča v Kopru, na podlagi katere je prišlo do prekvalifikacije kaznivega dejanja in posledično do ustavitve pregona zoper ....
Pritožbi je priložil tudi obvestilo Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Kpr 118/03 z dne 23.6.2005, naslovljeno na prosilca (pri tedniku Mag). Preiskovalni sodnik je prosilca obvestil, da ga je Vrhovno sodišče RS sicer obvestilo o vloženi zahtevi na podlagi ZDIJZ, vendar postopek odločanja o dostavi tega dokumenta prekinja, ker bo pred Ustavnim sodiščem podal zahtevo za oceno ustavnosti ZDIJZ. Postopek v zvezi z zahtevo za dostop do dokumenta iz spisa bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča RS.
Pooblaščenec je dne 28.7.2005 uradno osebo pozval, da o zahtevi prosilca odloči na podlagi ZDIJZ v naknadnem roku osmih dni.
Dne 19.7.2005 je uradna oseba izdala odločbo številka Su 36-03/2005 in se v uvodu odločbe sklicevala na 22. čl. ZDIJZ v zvezi s 128. čl. Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS; št. 63/2004 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZKP). Zahtevo prosilca po vlogi z dne 23.06.2005 in dopolnilni vlogi z dne 5.7.2005 je zavrnila. V obrazložitvi je navedeno, da je prosilec dne 17.6.2005 ustno, dne 22.6.2005 pa še po elektronski in navadni pošti na Vrhovno sodišče RS in na Okrožno sodišče v Kopru naslovil zahtevo po ZDIJZ. V zahtevi je prosil za posredovanje sklepa Višjega sodišča v Kopru, na podlagi katerega je okrožno tožilstvo v Kopru umaknilo zahtevo za preiskavo zoper ... in jo vložilo zoper ... zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja po 244/1 čl. KZ. Prosilec je navedel, da ga zanima pravna argumentacija Višjega sodišča v Kopru, na podlagi katere je prišlo do prekvalifikacije kaznivega dejanja in posledično do ustavitve pregona zoper .... Prosilec je prosil za posredovanje navedenega sklepa v obliki fotokopije ali elektronskega zapisa. V dopolnilni vlogi je prosilec ugotovil, da je iz dopisa sodnika Naglava izvedel, da je postal sklep o zavrženju preiskave zoper ... pravnomočen šele dne 24.6.2005, zato zahtevo ponavlja. Uradna oseba (po ZDIJZ) je zahtevo dne 17.6.2005 nemudoma posredovala preiskovalnemu sodniku Iztoku Naglavu z Okrožnega sodišča v Kopru, kot preiskovalnemu sodniku, ki zadevo obravnava v konkretnem primeru. Ta je dne 20.6.2005 pisno odgovoril, da tega sklepa na podlagi veljavnih predpisov ne more dostaviti. Dne 23.6.2005 je na podlagi določil čl. 156 Ustave RS in čl. 23 Zakona o ustavnem sodišču vložil zahtevo za oceno ustavnosti.
V zahtevi za oceno ustavnosti je sodnik Naglav med drugim navedel, da Ustava RS v čl. 24 določa, da so sodne obravnave javne, da se sodbe izrekajo javno ter da izjeme določa zakon. ZDIJZ v 7. tč. I. odst. 6. čl. določa med izjemami le tiste podatke, pridobljene ali sestavljene zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, katerih razkritje bi škodovalo izvedbi postopka. ZDIJZ tako širi javno sojenje tudi v faze kazenskega postopka pred glavno obravnavo, hkrati pa kot razlog zavrnitve dostopa do podatkov navaja le škodo, ki bi lahko nastala izvedbi postopka. Tudi ostale izjeme iz 6. čl. ZDIJZ (npr., tč. 3 - osebni podatki, tč. 10 - podatki iz dokumenta, ki je v postopku izdelave), ne dajejo dovolj zagotovil, da bi z objavami podatkov, ki se v kazenskem postopku pridobivajo v fazi pred glavno obravnavo, ne posegalo v nekatere druge z ustavo zavarovane pravice obdolžencev, pa tudi drugih udeležencev v postopku.
Predhodni kazenski postopek temelji na relativno nizki stopnji verjetnosti, da je obdolženi storil kaznivo dejanje. Standard te verjetnosti je v predkazenskem postopku na stopnji razlogov ali utemeljenih razlogov za sum, pri preiskavi pa je ta stopnja utemeljen sum. Zaradi tega bi v tej fazi predkazenskega postopka zbrani podatki ne smeli imeti narave informacije javnega značaja.
Četudi bi odmislili, da vsaka sodna odločba in vsak dokument v sodnem spisu vsebuje tudi osebne podatke obdolženca ali drugih oseb, pa je pri tem pomembnejše, da bi z objavljanjem podatkov iz te faze postopka lahko kršili osumljenčevo pravico do nepristranskega in poštenega sojenja. Če bi vsak izveden dokaz, vsaka odločba bila na ta ali oni način komentirana v sredstvih javnega obveščanja, bi to lahko imelo vpliv pri morebitnem nadaljnjem sojenju.
Pravica do javnosti sojenja je namenjena predvsem obdolžencu in naj bi ob ostalih jamstvih zagotavljala pošteno sojenje. V tej fazi kazenskega postopka pa je ravno zaradi nizke stopnje verjetnosti, da naj bi posameznik storil očitano mu kaznivo dejanje, izključitev javnosti njemu v korist. Zaradi tega ZKP v 128. členu določa, kdaj in kdo ter pod kakšnimi pogoji si lahko vpogleda ali prepiše kazenski spis. Nadalje, za postopke izvajanja posameznih preiskovalnih opravil v 178. členu določa, kdo je pri takšnih opravilih lahko navzoč. Na takšen način je javnost sojenja v predhodnem postopku, kot ga ureja ZKP, izključena. V tej fazi se namreč zbirajo dokazi in ugotavljajo okoliščine, na podlagi katerih bo državni tožilec šele odločil, ali bo zoper nekoga vložil obtožni akt ali ne. Tako te omejitve sojenja ZKP predpisuje zaradi varstva obdolženca in drugih udeležencev v tej fazi postopka, predvsem zaradi zagotavljanja varstva njihovih pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, pa tudi domneve nedolžnosti posameznega obdolženca. To pa je tudi v skladu z določili 6. čl. Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, kjer je predvideno, da sta tisk in javnost lahko izločena s sojenja v interesu morale, javnega reda, državne varnosti, koristi mladoletnikov, varovanja zasebnega življenja strank, pa tudi tedaj, ko bi, po mnenju sodišča, zaradi posebnih okoliščin javnost sojenja škodovala interesom pravičnosti. To pa predstavlja več omejitev javnosti sojenja, kot pa jih predvideva ZDIJZ.
Po mnenju sodnika Naglava ZDIJZ tako širi obseg informacij, ki naj bi imele javni značaj v nasprotju z določili čl. 24 Ustave RS ter v škodo človekovih pravic določenih v čl. 23, 24, 27 in 35 Ustave RS. Uradna oseba je nato zahtevo prosilca zavrnila. Navedla je, da je v konkretnem primeru prosilec zahteval sodno odločbo, s katero je Višje sodišče razveljavilo sklep Okrožnega sodišča o uvedbi preiskave zoper dva obdolženca, torej razveljavilo odločbo, s katero je nižje sodišče ugotovilo utemeljen sum, da naj bi dva obdolženca storila očitano jima kaznivo dejanje in s tem sklepom je Višje sodišče tako razveljavilo tudi ugotovitve senata o utemeljenem sumu. Gre za zadevo iz preiskovalne faze kazenskega postopka, glede katere je pristojni preiskovalni sodnik ocenil, da bi razkritje informacij škodovalo njegovi izvedbi. ZDIJZ nalaga uradni osebi, da v vsakem posameznem primeru presodi, ali se prosilcu ugodi, oziroma ali zahtevo zavrne, če ugotovi obstoj razlogov za uporabo izjem iz 6. člena ZDIJZ. Zaradi pristojnosti sodnikove oblasti se odločanje uradne osebe po ZDIJZ glede obstoja razlogov v primeru tovrstnih, zlasti pa odprtih, sodnih zadev, opre na oceno sodečega sodnika, ki ima posamezen spis v posesti, oziroma kasneje predsednika sodišča, v zvezi z določbami Zakona o kazenskem postopku glede upravičenosti za sodelovanje v postopku, kakor tudi glede vpogleda v spis in glede prepisa spisa. Uradna oseba je ocenila, da so razlogi, ki jih navaja sodnik Naglav, utemeljeni in kažejo verjetnost povzročitve nepopravljive škode izvedbi postopka, kakor tudi ustavno zaščitenim človekovim pravicam iz čl. 23, 24, 27 in 35 Ustave RS, v kolikor bi prišlo do razkritja podatkov iz preiskovalne faze kazenskega postopka brez smiselnega upoštevanja kavtel Zakona o kazenskem postopku. Ugotovila je, da gre za zahtevo po posredovanju podatka, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi ter skladno s 6. alinejo 1. odstavka 6. člena ZDIJZ izdajala zavrnilno odločbo.
Prosilec je zoper zavrnilno odločbo organa dne 26.7.2005 vložil pritožbo. Zatrdil je, da razlogi za zavrnitev dostopa do navedenega sklepa višjega sodišča niso utemeljeni. Ponovil je, da ga zanima pravna argumentacija Višjega sodišča v Kopru, na podlagi katere je prišlo do prekvalifikacije kaznivega dejanja in posledično do ustavitve pregona zoper ... Dostop do tega sklepa ne bi povzročil nobene škode izvedbi postopka, ki je tako ali tako že končan, še manj pa navedenim človekovim pravicam iz 23., 24., 27. in 35. člena ustave. Nasprotno, zavrnitev dostopa do sklepa je huda kršitev ZDIJZ, natančneje javnosti in odprtosti delovanja organov. Zato prosi za dostop do tega sklepa v navedeni obliki.
Uradna oseba je dne 29.7.2005 Pooblaščencu odstopila v reševanje pritožbo prosilca na izdano odločbo številka Su 36-03/2005 z dne 19.7.2005. V zvezi s pozivom z dne 28.7.2005 je pojasnila, da je bilo o zadevi odločeno v zakonskem roku, celo sam prosilec je zahtevo dopolnil dne 5.7.2005, torej potem, ko je vložil pritožbo zaradi molka. Zaradi tega je nepravilna ugotovitev, da o zahtevi v zakonskem roku 20-tih delovnih dni ni bilo odločeno.
Dne 9.8.2005 je Pooblaščenec uradno oseba organa pozval, da nemudoma pošlje vse dokumente, ki se tičejo zadeve, torej tudi sklep Višjega sodišča v Kopru, ki ga zahteva prosilec. Uradna oseba organa je dne 16.8.2005 sporočila, da pozivu ne more ugoditi, ker z zahtevanim spisom oziroma dokumentom na Vrhovnem sodišču RS trenutno ne razpolagajo, niti niso z njim razpolagali v nobeni fazi postopka po ZDIJZ. Dokument je del preiskovalnega spisa na Okrožnem sodišču v Kopru. Ponovno je pojasnil, da je na podlagi zahtevka prosilca in posredovanja uradne osebe sodnik v konkretni zadevi ugotovil, da bi pri odločanju o dostopu moral uporabiti ZDIJZ, za katerega pa meni, da ni v skladu z Ustavo. Zato je postopek prekinil in na podlagi določil čl. 156. Ustave RS in čl. 23 Zakona o ustavnem sodišču pred Ustavnim sodiščem RS vložil zahtevo za oceno ustavnosti ZDIJZ. Na podlagi te odločitve sodnika je do razrešitve vprašanja pred Ustavnim sodiščem lahko uradna oseba izdala le zavrnilno odločbo. Pooblaščenec je dne 18.8.2005 ponovil svoj poziv za dostavo vseh spisov. Uradna oseba je dne 24.8.2005 odgovorila smiselno enako kot v odgovoru z dne 16.8.2005, dodala pa le, da je ratio določbe ZKP, da lahko oceno škodnih posledic za izvedbo kazenskega pregona ali v zvezi z njim med trajanjem postopka sprejme le oseba, ki je z zadevo najbolje seznanjena in v katere pristojnosti je odgovornost za razplet postopka. Odločanje kogarkoli drugega o tem vprašanju, vključno z uradno osebo po ZDIJZ ali nadrejenim upravnim organom, bi predstavljalo poseg v samo vsebino sodnega odločanja in s tem grob poseg v neodvisnost sodstva in varstvo pravic udeležencev. V kolikor bi pristali na interpretacijo zakonodaje Pooblaščenca, bi v konkretnem primeru kršili določbe ZKP, saj je sodnik v konkretni zadevi vložil zahtevo za oceno ustavnosti, s čimer je po sami Ustavi postopek do razrešitve tega vprašanja prekinjen, določb Ustave pa tudi ne nameravajo kršiti.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh sodišč kot državnih organov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokument obstaja, da organ z njim razpolaga in da zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa, zato zahtevani sklep Višjega sodišča v Kopru, s katerim je razveljavilo sklep izvenobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Kopru o uvedbi preiskave zoper ..., obdolženega kaznivega dejanja goljufije po 1. in 2. odst. 217. čl. Kazenskega zakonika RS in ..., obdolženega napeljevanja k omenjenemu kaznivemu dejanju, izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
2. Načelo prostega dostopa po ZDIJZ
Zaradi navedb prosilca, ki utemeljuje, kakšen cilj zasleduje s pridobitvijo zahtevane informacije (zanima ga pravna argumentacija sodišča), Pooblaščenec pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (prim. 5. čl. ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove pritožbe ni pravno pomemben. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali so zahtevane informacije prosto dostopne vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu ali pa so predmet izjeme od prosto dostopnih informacij. Prosilčev osebni interes in morebitne pravne koristi, ki bi jih lahko dosegel s pridobitvijo zahtevane informacije, za to presojo niso pomembni.
3. Izjema po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Izpodbijana zavrnilna odločba se opira na izjemo po 6. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki dovoljuje zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.
Kot izhaja iz določbe 6. točke 1. odst. 6. čl ZDIJZ, sta predpisana kumulativno dva pogoja, ki dovoljujeta uporabo te izjeme:
1. da je postopek še v teku,
2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.
Za obstoj te izjeme morata biti nujno podana skupaj oba pogoja. V drugem delu te izjeme, v kateri se zahteva škoda na izvedbi postopka, je vsebovan test, v teoriji imenovan kot škodni test kot eden od t.i. testov tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo.
V pravu dostopa do informacij javnega značaja je dokazno breme za obstoj izjeme od prosto dostopnih informacij na organu. Iz tega razloga mora organ prve stopnje z izvedbo škodnega testa dokazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma da bi nastala določena konkretna škoda za izvedbo postopka. Ogrozitev pa mora vsakokrat biti dejanska in oprijemljiva, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se dejanja ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Organ mora kot verjetno izkazati, da bi bil z razkritjem kazenskih spisov ogrožen kazenski pregon.
Pojem kazenskega pregona, ki je predmet gornje izjeme, v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno definicijo lahko razberemo iz Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 64/94 s spremembami, v nadaljevanju ZDT) in ZKP. Pri kazenskem pregonu gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Kazenski pregon potemtakem obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe, ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP, torej tudi v fazah sodnega-kazenskega postopka. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ, s tem ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ varujejo vsi podatki, ne glede na fazo postopka kazenskega pregona. V določenih primerih pa seveda navedena izjema lahko deloma sovpada z izjemo, določeno v 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. S slednjo ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, vključno kazenskega (opomba Pooblaščenca). Tako je uporaba ene ali druge izjeme po oceni Pooblaščenca odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva, ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona.
Pooblaščenec ugotavlja, da organ v ničemer ni izkazal ogrozitve pravno varovane dobrine oziroma nastanka resne škode, saj se v izpodbijani odločbi zgolj sklicuje na omenjene določbe ZDIJZ. Samo sklicevanje organa oziroma zgolj hipotetično zatrjevanje nastanka škode, brez izvedbe škodnega testa, pa za obstoj zatrjevane izjeme nikakor ne zadostuje.
4. Druga pomembna vprašanja
Kot pravilno izhaja iz izpodbijane odločbe, ZDIJZ nalaga uradni osebi, da v vsakem posameznem primeru presodi, ali zahtevi prosilca ugodi, oziroma ali zahtevo zavrne, če ugotovi obstoj razlogov za uporabo izjem iz 6. člena ZDIJZ. Iz tega sledi logičen sklep, da je odgovornost za presojo, ali je podana izjema od prosto dostopnih informacij, na uradni osebi, določeni v skladu z 9. čl. ZDIJZ. Uradna oseba je pri odločanju samostojna, saj v skladu z ZUP sama vodi postopek in odloča, zato je posledično lahko tudi zaradi tega odgovorna za prekršek, določen v kazenskih določbah ZDIJZ. Zaradi navedenega je preširoka trditev v izpodbijani odločbi, da se zaradi pristojnosti sodnikove oblasti odločanje uradne osebe po ZDIJZ glede obstoja razlogov v primeru odprtih, sodnih zadev, opre (zgolj) na oceno sodečega sodnika, ki ima posamezen spis v posesti, oziroma kasneje predsednika sodišča, v zvezi z določbami Zakona o kazenskem postopku glede upravičenosti za sodelovanje v postopku, kakor tudi glede vpogleda v spis in glede prepisa spisa. Določba 128. čl. ZKP, na katerega se izpodbijana odločba sklicuje tako v uvodu kot tudi v obrazložitvi, ne ureja dostopa do informacij javnega značaja, temveč pravico do pregleda in prepisa spisa. Pravica do pregleda in prepisa spisa pa ne omogoča le dostopa do informacij javnega značaja, temveč do celotnega sodnega spisa. Iz tega razloga, ker gre za različni pravni podlagi za dostop do informacij, po ZDIJZ namreč do informacij javnega značaja in po ZKP do vseh informacij, vsebovanih v določenem sodnem spisu, je sklicevanje na 128. čl. ZKP pri dostopu do informacij javnega značaja pravno zgrešeno.
Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je uradna oseba v celoti sprejela razloge, ki jih je navedel sodnik, ki je zadevo trenutno obravnaval. Takšno odločitev je sprejela zgolj s pavšalno oceno, da so razlogi, ki jih navaja sodnik, utemeljeni. V odločbi je pojasnjeno tudi, da je sodnik, ki je zadevo obravnaval, prekinil postopek in vložil zahtevo za presojo ustavnosti 6. čl. ZDIJZ. Pri tem velja opozoriti, da je pristojnost vodenja in odločanja v zadevah dostopa do informacij javnega značaja zgolj in izključno pri uradni osebi, imenovani v skladu z 9. čl. ZDIJZ. Četudi se zahteva nanaša na dostop do sklepa, ki je del sodnega spisa in še predmet obravnave določenega sodnika, slednje ne omogoča sodniku, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja sprejema procesne odločitve. Postopek dostopa do informacij javnega značaja je namreč postopek, v katerem se odloča o upravni zadevi, ne pa sodni postopek, tako da gre za dve povsem različni pravni področji. Povsem različen je tudi objekt varstva, ki terja tudi drugačen postopek. V zvezi s tem je potrebno opozoriti na dikcijo določbe 1. odst. 23. čl. Zakona o Ustavnem sodišču (Ur. l. RS, št. 15/94 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUstS), po kateri lahko zahtevo vložijo:
- državni zbor,
- najmanj tretjina poslancev državnega zbora,
- državni svet,
- vlada,
- sodišče, državni tožilec, Banka Slovenije, računsko sodišče, če nastane vprašanje ustavnosti in zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodijo.
Že jezikovna razlaga te določbe vodi do enopomenskega razumevanja zadnje alinee te določbe. Sodišče lahko vloži zahtevo le, če nastane vprašanje ustavnosti in zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodi. Ni mogoče spregledati, da v konkretni zadevi preiskovalni sodnik ni vodil postopka v zvezi z obravnavano zadevo za dostop do informacije javnega značaja oziroma sodnega sklepa, zato tudi ni pristojen za sprejem sklepa o prekinitvi postopka v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Da lahko sodišče sproži zahtevo za presojo ustavnosti le, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, je tudi stališče Komentarja Ustave RS k 156. čl. (urednik dr. Lovro Šturm in ostali avtorji, Ljubljana, 2002). Izkazano mora biti, da bi v zadevi, v kateri sodi, moralo uporabiti določen zakon. V teoriji se slednje postavlja kot problem relevance in je neke vrste procesna predpostavka za presojo ustavnosti. Ob tem ne velja zanemariti, da se v skladu s 15. čl. ZDIJZ za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, tako da gre v postopku dostopa do informacij javnega značaja za odločanje o upravni zadevi na prvi stopnji in ne za sodni postopek. Upravna zadeva je podrobneje opredeljena v 1. odst. 2. čl. ZUP kot odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Odločanje v upravni zadevi ne pomeni sojenja, saj v teh zadevah odloča uradna oseba, imenovana v skladu z 9. čl. ZDIJZ, ki v konkretnem primeru tudi ni sodnik.
Po določbi 210. čl. ZUP vsebuje pisna odločba uvod, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ime organa s številko in datumom odločbe, podpis uradne osebe in pečat organa. Podrobnejša vsebina obrazložitve odločbe je določena v 214. čl. ZUP:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto;
3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;
4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kako je konkretna zakonska podlaga, ki naj bi opravičevala izjemo, izpolnjena, odločba ne more biti preizkušena, saj zgolj navedba predpisa, ki opravičuje izjemo, ne pa tudi navedbo vseh elementov dejanskega stanja, ki jih zahteva zakonski dejanski stan, obrazložitev ni popolna. Namen določbe 214. čl. ZUP pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Odločba mora biti v vsakem trenutku taka, da omogoča preizkus.
Kot vse izjeme, je potrebno tudi izjeme od prosto dostopnih informacij razlagati čim bolj ozko oziroma restriktivno. Iz tega razloga je tem bolj pomembno, da so izjeme obrazložene in concreto in ne le in abstracto, kot v obravnavanem primeru. To obenem pomeni, da mora organ v primeru izjeme iz 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ natančno obrazložiti, kakšna škoda bi nastala pri izvedbi postopka, če bi bil zahtevani dokument prosto dostopen. Tisti del obrazložitve, ki se nanaša na razloge za zavrnitev odločbe, bi namreč moral biti najbolj določno, konkretno in jasno obrazložen, da se lahko odločba ustrezno preizkusi. Iz tega razloga je bilo potrebno odločbo organa prve stopnje odpraviti zaradi bistvene kršitve pravil postopka, ker se odločbe ne da preizkusiti v skladu s 7. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in tudi zato, ker organ Pooblaščencu ni predložil vseh za odločitev relevantnih dokumentov in sicer zahtevanega dokumenta, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje. Odločbo je na podlagi 3. odst. 251. čl. ZUP odpravil in vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, pri čemer je organ dolžan pri izdaji nove odločbe upoštevati napotke Pooblaščenca, vsebovane v tej odločbi. Primarno mora organ prve stopnje po uradni osebi, določeni za posredovanje informacij javnega značaja v skladu z 9. čl. ZDIJZ, presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme po 6. oziroma 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, pri čemer je poleg ugotovitve, ali je postopek za oba obdolženca v konkretni zadevi še v teku, zavezan tudi, da izvede škodni test. Škodni test mora izvesti na čim bolj konkretni ravni in presoditi, ali je zahtevani sklep v celoti izjema od prostega dostopa ali pa so morebiti izpolnjeni pogoji za delni dostop do tega dokumenta v skladu s 7. čl. ZDIJZ.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka