Arhimed d.o.o. zoper odločbo Banke Slovenije po sodbi Upravnega sodišča RS št. U 1050/2005
+ -Številka: 021-11/2005/17
Kategorije: Osebni podatek, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča
Datum: 30. 11. 2005
Številka: 021-11/2005/17
Pooblaščenec za dostop do informacij do javnega značaja (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi 3. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 24/2003 in 61/2005, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi podjetja Arhimed d.o.o., Predoslje 178, 4000 Kranj, ki ga zastopa Urh Uroš Peternelj (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Banke Slovenije, Slovenska 35, 1505 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 26.00-ZDIJZ_odl1/05 z dne 28.01.2005, v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. U 1050/2005 z dne 16.11.2005, izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
O b r a z l o ž i t e v:
Upravno sodišče RS v Ljubljani je s sodbo št. U 1050/2005 z dne 16.11.2005 (v nadaljevanju sodba) ugodilo tožbi organa zoper odločbo Pooblaščenca št. 021-11/2005 z dne 3.5.2005 in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo Pooblaščencu v ponovni postopek.
V obrazložitvi sodbe je sodišče ugotovilo, da je pri izdaji izpodbijane odločbe Pooblaščenec interpretiral in uporabil določili 1. in 2. odst. 29. čl. Zakona o plačilnem prometu (Ur.l. RS, št. 30/2002 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZPlaP). Konkretna upravna zadeva se nanaša na odločanje o dostopu do informacije javnega značaja, ki se nanaša na vpogled v transakcijski račun fizične osebe. Ustavno sodišče RS je z odločbo z dne 27.10.2005 (U-I-298/2004-26, Ur. l. RS, št. 100/2005) razveljavilo 1. in 2. odst. 29. čl. ZPlaP, v kolikor se nanašata na fizične osebe, ki niso zasebniki po tem zakonu, pri tem pa ZPlaP ne določa namena, zakaj morajo biti podatki o transakcijskih računih fizičnih oseb, ki niso zasebniki, javni, kot to zahteva določilo 2. odst. 38. čl. Ustave RS. Po določilu 44. čl. Zakona o ustavnem sodišču (Ur. l. RS, št. 13/1994, v nadaljevanju ZUstS) se del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Sodišče je po določilu 125. člena Ustave vezano na ustavo in zakon. Ker o predmetni zadevi do dneva odločitve Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-298/2004 ni bilo pravnomočno odločeno, je sodišče v presoji izpodbijanega akta upoštevalo, da določil 1. in 2. odstavka 29. člena ZPlaP v konkretnem primeru ne sme uporabiti, izpodbijana odločba pa temelji prav na razveljavljenih določbah.
Pritožba ni utemeljena.
Organ se v odločbi sklicuje na izjemo po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, v kateri je opredeljena izjema, ki se nanaša na osebne podatke in usmerja na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 86/2004, v nadaljevanju ZVOP-1). S tem je od načela prostega dostopa priznana izjema, ki kot legitimen priznava zaseben interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Izjemo od načela prostega dostopa torej predstavljajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Z jezikovno razlago tega pravnega določila ugotovimo, da se zahteva za dostop do informacije javnega značaja lahko zavrne le, če se nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov.
Osebni podatek je po 1. tč. 6. čl. ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika in sicer ne glede na obliko, v kateri je izražen. Ob tem je treba opozoriti, da je vsaka razlaga odnosa med ZDIJZ in ZVOP-1 neločljivo povezana s tehtanjem vrednot, ki jih oba zakona varujeta. V skladu s 1. čl. ZVOP-1 se s tem zakonom med drugim preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Nasprotno temu je namen ZDIJZ (1. odst. 2. čl.), da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.
Ustava RS v 38. čl. določa, da morajo biti nameni zbiranja in uporabe osebnih podatkov vnaprej določeni z zakonom, ter da osebnih podatkov ni dovoljeno uporabljati v nasprotju s tako določenimi nameni. Izpeljava te določbe je zapisana v 8. čl. ZVOP-1, po katerem se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti torej določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.
Iz zgoraj opisanih pravnih podlag izhaja, da je treba upoštevati tudi vse tiste zakone, ki dopuščajo posredovanje določenih vrst osebnih podatkov. ZVOP-1 razlikuje med pravnimi podlagami za obdelovanje osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju. Zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja, določeni v 1. odst. 1. čl. ZDIJZ, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, torej večinoma predstavniki javnega sektorja. Organ je v skladu z 2. odst. 1.čl. Zakona o Banki Slovenije (Ur.l. RS, št. 58/2002 ter spremembe in dopolnitve) pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoženjem in s tem nesporno je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v skladu s 1. odst. 1. čl. ZDIJZ. Obenem je organ predstavnik javnega sektorja v smislu ZVOP-1.
Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (prim. 1. odst. 9. čl. ZVOP-1). Posledično lahko torej predstavniki javnega sektorja po ZVOP-1 osebne podatke načeloma obdelujejo le, če jih posamezen zakon za to posebej pooblašča. Zato je treba za presojo izpodbijane odločbe ugotoviti, ali je osebni podatek varovan, ali pa je javen, ker ga je dopustno razkriti na podlagi ZVOP-1 ali na podlagi drugega zakona.
Prosilec se je v zahtevi izrecno skliceval na ZPlaP, ki v 28. čl. ureja register transakcijskih računov. Register transakcijskih računov je enotna informatizirana baza podatkov o transakcijskih računih in o imetnikih transakcijskih računov ter o sistemu enotnega zakladniškega računa s podračuni neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, kot ga določa zakon o javnih financah. Register transakcijskih računov vodi Banka Slovenije. Poleg tega je v 4. odst. 28. čl. ZPlaP določeno še, da register transakcijskih računov mora biti vzpostavljen tako, da je mogoča enolična identifikacija imetnikov transakcijskih računov. V 29. čl. ZPlaP je podrobno določena vsebina tega registra. V tej obliki se vodijo naslednji podatki o transakcijskih računih posameznega imetnika transakcijskega računa:
1. podatki o imetniku transakcijskega računa:
- ime in priimek ter naslov imetnika transakcijskega računa, ki je fizična oseba oziroma firma, sedež in naslov imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba oziroma firma, sedež in naslov ter ime in priimek imetnika transakcijskega računa, ki je zasebnik, oziroma naziv drugega imetnika transakcijskega računa,
- davčna številka in matična številka pravne osebe in zasebnika.
2. podatki o transakcijskem računu:
- številka računa,
- naziv in matična številka izvajalca plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun;
- podatek o vzpostavljeni evidenci iz sedmega in osmega odstavka 8. člena tega zakona (ZPlap, op. Pooblaščenca, torej evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo),
- drugi podatki, potrebni za vodenje registra, ki jih določi Banka Slovenije s predpisom iz petega odstavka 28. člena tega zakona.
Ker je skladno z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-298/04 z dne 27.10.2005 register javen le, če se ne nanaša na fizične osebe, ki niso zasebniki, v obravnavani zadevi pa se zahteva nanaša na fizično osebo, ki ni zasebnik, določbi 1. in 2. odst. 29. čl. ZPlaP ne predstavljata področnega zakona v smislu 1. odst. 9. čl. ZVOP-1 in torej ni pravne podlage za obdelavo zgoraj navedenih osebnih podatkov v javnem sektorju. Iz tega razloga se prosilčeva zahteva nanaša na varovan osebni podatek. Organ se je utemeljeno skliceval na izjemo po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Iz tega razloga je Pooblaščenec pritožbo zavrnil in izpodbijano odločbo potrdil v skladu s 1. odst. 248. čl. ZUP.
Ker je torej izpodbijana odločba Pooblaščenca temeljila predvsem na določilih 1. in 2. odstavka 29. člena ZPlaP, le-ti pa je Ustavno sodišče razveljavilo v delu, ki se nanaša na fizične osebe, ki niso zasebniki, je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka