Prosilec - Osnovna šola Zalog
+ -Številka: 021-70/2005/17
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Datum: 22. 11. 2005
Številka: 021-70/2005/17
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 24/03 in 61/05, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 255. člena ter 3. odstavka 256. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………., 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 17.06.2005 zoper molk Osnovne šole Zalog, Cerutova 7, 1129 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi.
2. Zahtevi se delno ugodi, tako da je organ dolžan prosilcu v roku 8 dni posredovati fotokopijo pogodbe o zaposlitvi ravnatelja OŠ Zalog, ......, v kateri je dolžan izbrisati njegovo EMŠO (enotno matično številko občana), delovno dobo in naslov stalnega prebivališča, navedenih na 1. strani dokumenta v 10. vrstici.
3. V delu pritožbe, ki se nanaša na kazensko ovadbo zoper ……., se pritožbeni postopek ustavi.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je od organa zahteval fotokopijo in vpogled v kazensko ovadbo zoper …….. (v nadaljevanju ovadeni) in pogodbo o zaposlitvi ravnatelja šole ......... (v nadaljevanju ravnatelj), kot izhaja iz 5. točke zapisnika 3. seje Sveta šole OŠ Zalog (v nadaljevanju Svet šole) z dne 31.05.2005. Prosilec je predsednik Sveta OŠ.
Organ prosilcu ni posredoval zahtevane informacije, prav tako ni izdal zavrnilne odločbe, ampak je na zahtevo odgovoril samo z dopisom z dne 14.06.2005, št. 647/05, v katerem je navedel, da zahtevanih dokumentov ne bo predložil. Pojasnil je, da kazenske ovadbe ne bo predložil, ker je le-ta v postopku in je za odločanje o njej po določilu 148. člena Zakona o kazenskem postopku (uradno prečiščeno besedilo, UL RS, št. 96/2004, v nadaljevanju ZKP), pristojna policija, ki po opravljenem predkazenskem postopku ovadbo, skupaj s svojimi ugotovitvami, odstopi pristojnemu državnemu tožilcu, ki odloči o tem ali bo zahteval pregon storilca pri pristojnem sodišču ali pa bo ovadbo zavrgel. Zato je organ zaključil, da prosilec ni pristojen za obravnavo kazenske ovadbe. Glede zahteve o predložitvi pogodbe o zaposlitvi ravnatelja šole, iz katere je razviden njegov mandat, pa je prosilca pozval, da si vpogleda ugotovitve inšpekcijskega nadzora (Zapisnik o opravljenem izrednem inšpekcijskem nadzoru št. 20102-5/05 z dne 02.03.2005, 1. poglavje, Trajanje mandata ravnatelja), kjer je zapisana vsa kronologija zahtevanega dokumenta in iz tam izhajajoča izpolnitev Naročila 1.
Dne 17.06.2005 je Pooblaščenec prejel pritožbo prosilca zoper molk organa z dne 31.05.2005, v kateri je navedel, da zahtevanih dokumentov še vedno ni prejel. Zahtevo za predložitev kazenske ovadbe je prosilec utemeljil s prošnjo ovadenega, da zadevo, zaradi šikaniranja in nepravilnosti, obravnava Svet šole. Prosilec je nadalje navedel, da mora Svet šole, zaradi spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS, št. 64/2001, v nadaljevanju ZOFVI), obravnavati tudi nastalo nejasnost o trajanju mandata ravnatelja, ki izhaja iz njegove pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena s Svetom šole v prejšnji sestavi. Prosilec je zato zaključil, da brez predložitve zahtevanih dokumentov Svet šole ne more ustrezno obravnavati predhodno opisanih zadev.
Pooblaščenec je zaradi molka organa, dne 07.07.2005, na organ naslovil dopis št.: 092-2/2005/237, v katerem ga je v skladu s 1. odstavkom 255. člena ZUP pozval, da v naknadnem roku osmih dni na podlagi ZDIJZ odloči o zahtevi prosilca oziroma Pooblaščencu pojasni razloge za nepravočasno odločitev o zadevi. Organ je dne 12.07.2005 v dopisu št. 776/05 pojasnil razloge za molk in predložil vse dopise med prosilcem in organom.
Pooblaščenec se je na pojasnilo organa odzval z dopisom št: 092-2/2005/246, z dne 14.07.2005, in ga pozval, da dostavi še preostale manjkajoče dokumente o zadevi, in mu hkrati sporočil, da bo na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP Pooblaščenec o zadevi odločil sam.
Dne 11.03.2005 je organ Pooblaščencu poslal vse manjkajoče dokumente, med katerimi sta bili tudi zahtevani kazenska ovadba in pogodba o zaposlitvi.
Prosilec je dne 4.11.2005 pritožbo v delu, ki se nanaša na kazensko ovadbo zoper ovadenega, umaknil.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec je zaradi delnega umika pritožbe, pritožbeni postopek glede kazenske ovadbe zoper ovadenega ustavil na podlagi 3. odst. 256. čl. ZUP, kot izhaja iz 3. točke izreka.
1. Pojem informacije javnega značaja in organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljevanju organi).
Pooblaščenec je zato najprej presojal, ali organ sodi znotraj kroga organov, ki so dolžni ravnati v skladu z ZDIJZ.
Glede na določilo 2. odstavka 7. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (uradno prečiščeno besedilo 3, UL RS, št. 115/2003, v nadaljevanju ZOFVI – UPB3), ki določa, da se osnovna šola lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod ali kot organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda, je organ javni vzgojno izobraževalni zavod in kot tak skladno z 3. členom Zakona o zavodih (UL RS, št. 12/92, ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZZ) opravlja javno službo, in zato sodi v krog organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odstavku 1. člena ZDIJZ.
Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ zahtevan dokument pridobil v zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja z delojemalcem (ravnateljem), kar pomeni, da je informacija povezana z zakonsko predpisanim in urejenim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojega delovnega področja, povezanega s kadrovanjem.
Pooblaščenec je zato presodil, da so v tem delu zahteve v celoti izpolnjeni vsi trije osnovni kriteriji, po katerih je opredeljena informacija javnega značaja v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ. Gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacije so povezane z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), organ z njo razpolaga in nahaja se v materializirani obliki - v obliki dokumenta. Pooblaščenec tako ugotavlja, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom v pisni obliki in se torej nahaja v njegovi posesti .
V nadaljevanju se je Pooblaščenec ukvarjal zgolj z vprašanjem, ali gre pri zahtevanem dokumentu, torej pogodbi o zaposlitvi ravnatelja, za izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
2. Načelo odprtosti delovanja javnih organov
Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Načelo odprtosti pomeni, da je delovanje in odločanje javnih oblasti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov javnih oblasti ali v tem drugem delu tudi transparentnost delovanja javnih oblasti.
Za obravnavani primer je izhajajoč iz načela odprtosti in transparentnosti pomembno omeniti predvsem dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno funkcijo. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorije deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javni oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (več v Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja). Obenem se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med upravo in posameznikom okrepi zaupanje v upravo (razlog zaupanja); posamezniki posledično sprejetih odločitev ne dojemajo kot vsiljenih, temveč jih bolje razumejo in zato tudi sprejemajo (razlog sprejemanja oziroma akceptance). Navedeni elementi se raztezajo tudi v širši javni sektor, kamor sodijo tudi javni vzgojno izobraževalni zavodi kot izvajalci javne službe in posredni porabniki javnih sredstev.
3. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s prvo alinejo 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ
6. člen ZDIJZ v prvem odstavku taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugim tudi, ko gre na primer za podatek, ki je opredeljen kot osebni podatek (točka 3). Ker je v konkretnem primeru prosilec zahteval pogodbo o zaposlitvi ravnatelja, ki vsebuje osebne podatke, je Pooblaščenec preučil vidike izjeme po določilu 3. točke 6. člena ZDIJZ, ki priznava legitimen interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost, ki jo predstavljajo tudi osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (Zakon o varstvu osebnih podatkov, UL RS, št. 86/04, v nadaljevanju ZVOP-1). Iz določila 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ namreč izhaja, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na varovan osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu ZVOP-1. Z nadaljnjo jezikovno razlago omenjenega pravnega določila ugotovimo, da se zahteva za dostop do informacije javnega značaja lahko zavrne le, če se nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Povedano drugače, ni vsak osebni podatek varovan podatek, oziroma razkritje osebnih podatkov je lahko tudi dovoljeno in dopustno.
Pooblaščenec opozarja, da ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo z 38. členom Ustave Republike Slovenije (UL RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04, v nadaljevanju ustava) zagotovljenega varstva osebnih podatkov, v skladu s katerim je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. V skladu z omenjenim 38. členom ustave tudi velja, da morajo biti nameni zbiranja in uporabe osebnih podatkov vnaprej določeni z zakonom ter da osebnih podatkov ni dovoljeno uporabljati v nasprotju s tako določenimi nameni. Napisano je natančneje izpeljano v 8. členu ZVOP-1, po katerem se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Iz tega izhaja, da je treba upoštevati tudi vse tiste zakone, ki dopuščajo posredovanje določenih vrst osebnih podatkov. Zato je namen ZVOP-1 prav v preprečevanju neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 velja opozoriti, da sama navedba imena in priimka, brez drugega identifikacijskega znaka (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka) še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega praviloma naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in na podlagi katerih je mogoče določiti fizično osebo (primerjaj 6. člen ZVOP-1).
V skladu z določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja kot ena od najpomembnejših funkcij pravice dostopa do informacij javnega značaja močno okrepljena. Pooblaščenec na tem mestu opozarja na prvo alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1.(tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance, ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
V nadaljevanju je zato Pooblaščenec presojal, ali zgoraj navedeni 3. odstavek 6. člena ZDIJZ v obravnavani zadevi predstavlja pravno podlago za dostop do zahtevane pogodbe o zaposlitvi ravnatelja oziroma za razkritje tistih osebnih podatkov, ki jih le-ta vsebuje, in ki so povezani s porabo javnih sredstev ali z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.
Organ ustreza definiciji javnega sektorja, kot ga opredeljuje 1. odstavek 2. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (uradno prečiščeno besedilo, UL RS, št. 70/2005, v nadaljevanju ZSPJS-UPB4), ki določa, da javni sektor po tem zakonu sestavljajo državni organi in samoupravne lokalne skupnosti, javni zavodi (med katere spada tudi organ), javne agencije, javni skladi, javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Pooblaščenec je zato zaključil, da je pri organu zaposleni ravnatelj, v skladu s 4. točko 1. odstavka 2. člena ZSPJS-UPB4, javni uslužbenec, saj ima sklenjeno razmerje v javnem sektorju. Pogodba o zaposlitvi, ki jo zahteva prosilec, je namreč povezana s sklenitvijo delovnega razmerja pri organu. Napisano izhaja tudi iz 1. in 2. odstavka 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (UL RS št. 56/02, v nadaljevanju ZJU), ki določata, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, ki ga sestavljajo tudi javni zavodi, kamor sodi organ.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevan dokument, pogodba o zaposlitvi ravnatelja, predstavlja pogodbo o zaposlitvi javnega uslužbenca, ki je zaradi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ v celoti javna, v kolikor ne vsebuje osebnih podatkov, ki niso relevantni za delovno razmerje javnega uslužbenca in zato ta dokument v celoti ne predstavlja izjeme po predhodno opredeljeni 3. točki 6. člena ZDIJZ.
Zato je nadalje Pooblaščenec ugotavljal, kateri osebni podatki v zahtevanem dokumentu so povezani s konkretnim javnim uslužbenskim razmerjem in so zato javni oziroma razkritje katerih osebnih podatkov bi v zahtevanem pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.
Plača kot sestavni del pogodbe o zaposlitvi javnega uslužbenca je javna, saj javnost plač v javnem sektorju izhaja iz 1. odstavka 38. člena ZSPJS-UPB4, ki določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Nadaljnja jezikovna razlaga tega člena in omenjenega odstavka privede do zaključka, da gre za konkretno osebo in ne zgolj za anonimno oziroma statistično razkrivanje plače, brez navedbe imena in priimka (torej zgolj naziv delovnega mesta in znesek, ki ga nekdo za to delovno mesto lahko zasluži). Torej javni podatki o delovni uspešnosti in javnosti nedostopen podatek o delovni dobi nimajo pomena, v kolikor se nanašajo na anonimnega posameznika namesto na konkretno osebo. Iz napisanega izhaja, da je 1. odstavek 38. člena ZSPJS-UPB4 nedvoumno in jasno določil, kateri podatki so prosto dostopni.
Pri tem je Pooblaščenec vpogledal v celotno dokumentacijo in ugotavlja, da ni nobenega dvoma, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom in da ima le-ta značaj informacije javnega značaja. Pooblaščenec ocenjuje, da predhodno citiran 1. odstavek 38. člena ZSPJS, ki kot temeljno načelo, z zakonsko določenimi izjemami, določa javnost plač v javnem sektorju, poleg 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, predstavlja še dodatno pravno podlago za javnost tistih podatkov v zahtevanem dokumentu, ki se nanašajo na plačo.
Ker gre pri zahtevanem dokumentu za pogodbo o zaposlitvi, ki določa pravice iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, je zato le-ta javna. Na podlagi navedenega sta tudi ime in priimek osebe, ki je sklenila pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju po ZJU, javna podatka, saj gre za podatek o javnem uslužbencu, in ker so plače le-teh javne na način, da je možna njihova identifikacija, mora enako veljati tudi za individualno pogodbo o zaposlitvi, ki je podlaga za plačo.
V skladu z napisanim je potrebno razlagati tudi predhodno omenjeni 8. člen ZVOP-1, ki opredeljuje z zakonom dovoljeno obdelavo oziroma posredovanje osebnega podatka. To pomeni, da v obravnavani zadevi posredovanje osebnih podatkov tako omogoča zakon; in sicer 3. odstavek 6. člena ZDIJZ.
Glede na predhodno predstavljene ugotovitve in zakonska določila je Pooblaščenec ugotovil, da podatki v individualni pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca, kot so enotna matična številka občana, delovna doba in naslov stalnega prebivališča delojemalca, niso javni oziroma niso prosto dostopni oziroma pomenijo izjemo v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Ti podatki morajo ostati varovani v skladu z načelom sorazmernosti obdelave osebnih podatkov (3. čl. ZVOP-1), ker niso nujno potrebni za uresničevanje načela javnosti v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Našteti podatki zato po svoji vsebini niso informacija javnega značaja, pač pa so izjema od prosto dostopnih informacij. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da mora organ na zahtevani pogodbi o zaposlitvi ravnatelja izbrisati podatke o enotni matični številki občana, naslovu, delovni dobi in naslovu stalnega prebivališča delojemalca. Nasprotno temu pa se lahko razkrijejo tisti osebni podatki, ki so pogoj za zasedbo delovnega mesta in so nujno potrebni za uresničevanje določbe 3. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Na tej podlagi je Pooblaščenec zaključil, da mora organ prosilcu omogočiti vpogled v pogodbo o zaposlitvi, vendar s pridržkom in na način, opisan v naslednji, 4. točki obrazložitve.
4. Delni dostop po določilu 7. člena ZDIJZ
Ker zahtevana pogodba o zaposlitvi vsebuje poleg imena in priimka tudi druge osebne podatke in sicer enotno matično številko občana, naslov stalnega prebivališča delojemalca in delovno dobo, navedeni podatki niso prosto dostopni, kot to izhaja iz obrazložitve pod točko 3.
Pooblaščenec tako opozarja na določilo 7. člena ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa, in določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V primeru obstoja varovanih osebnih podatkov (rojstni datum,…) je organ torej skladno s 7. členom ZDIJZ dolžan omogočiti (le) delni dostop in zahtevo zavrniti v delih, ki predstavljajo pri fizični osebi varovani osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.
Ob tem mora organ omogočiti vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja v skladu s 21. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (UL RS, št. 76/2005, v nadaljevanju Uredba). Uredba določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek).
Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek).
Ugotoviti je potrebno, da je informacije, ki pomenijo izjemo v skladu s 6. členom ZDIJZ, mogoče izločiti iz dokumenta, saj informacije oziroma podatka ni mogoče natančno razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Organ mora zato posredovati dokument v obliki fotokopije z zabrisanimi podatki, ki predstavljajo zgoraj opisane izjeme, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec odločil, da mora organ na zahtevani pogodbi o zaposlitvi ravnatelja izbrisati podatke o EMŠO, delovni dobi in naslovu stalnega prebivališča delojemalca, ker gre za varovane osebne podatke iz razlogov, opisanih pod gornjo točko.
Vendar pa Pooblaščenec opozarja, da 2. odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. 2. odstavek 17. člena v 2. točki ZDIJZ določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki se odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Zato mora organ prosilcu v obliki fotokopije posredovati individualno pogodbo o zaposlitvi ravnatelja.
Ker organ 1. stopnje odločbe ni izdal, je Pooblaščenec po pritožbi prosilca na podlagi 255. čl. ZUP v zadevi na podlagi dokumentov odločil sam, tako kot je navedeno v 2. tč. izreka te odločbe.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka