Ameba - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
+ -Številka: 021-76/2005/4
Kategorije: Ponovna uporaba, Osebni podatek
Datum: 16. 11. 2005
Številka: 021-76/2005/4
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 s spremembami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 247. in 2. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Amebe, Lončarič Daniela, s. p., Pionirska ulica 7, 2000 Maribor (v nadaljevanju prosilec), z dne 31. 8. 2005, zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), opr. št.: 321-02-38/2005/7 z dne 18. 8. 2005, v zadevi odobritve informacij javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v 15-ih dneh poslati fotokopijo seznama pridelovalcev, vključenih v integrirano pridelavo zelenjave v letu 2005, pri čemer mora prekriti oz. izločiti vse podatke, razen podatkov pod zaporednimi številkami: 91, 97, 128, 148, 326, 353, 374, 375.
3. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne:
- glede podatkov fizičnih oseb v seznamu pridelovalcev, vključenih v integrirano pridelavo zelenjave v letu 2005, in
- glede prvega dela seznama pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih, ki vključuje podatke fizičnih oseb.
OBRAZLOŽITEV:
Pooblaščenec v uvodu opozarja, da je z odločbo, št. 021-35/2005/3, z dne 18. 7. 2005, obravnavano zadevo že vrnil organu v dopolnitev postopka in ponovno odločanje. Na tej podlagi je organ prosilca pozval k dopolnitvi zahteve (dopis s številko 321-02-38/2005, z dne 2. 8. 2005) – od prosilca je zahteval, da se opredeli, v kakšni obliki bi želel dokument prejeti. Organ je prosilca izrecno opozoril, da je manjkajoči podatek procesna predpostavka, katere opustitev ima lahko za posledico zavrženje zahteve.
Prosilec je na organ dne 8. 8. 2005 naslovil dopis z dopolnitvijo zahtevka. V njem je zahteval dva seznama: seznam pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih in seznam pridelovalcev vrtnin v Republiki Sloveniji s točnim in popolnim naslovom. Oba seznama je prosilec, kot izhaja iz dopisa, želel dobiti v materializirani obliki z obvezno osebno vročitvijo po klasični pošti.
Organ je z odločbo, št. 321-02-38/2005/7, z dne 18. 8. 2005, zavrnil zahtevo za pridobitev seznama pridelovalcev vrtnin v Republiki Sloveniji, delno pa zavrnil zahtevo za pridobitev seznama pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih. V odločbi je organ zapisal, da ima v mejah podane zahteve, vendar le v elektronski obliki, izdelan seznam pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih, medtem ko seznama pridelovalcev vrtnin v Republiki Sloveniji organ ni niti izdelal sam, niti v sodelovanju z drugim organom, niti ga ni pridobil od drugih oseb in tako z njim ne razpolaga. Organ je še ugotovil, da ima v »e-obliki« seznam pridelovalcev, vključenih v integrirano pridelavo zelenjave v letu 2005. Organ je ocenil, da ta seznam ne ustreza vsebini, ki bi jo imel seznam pridelovalcev vrtnin v Republiki Sloveniji (če bi bil takšen seznam dejansko izdelan). Organ je še enkrat poudaril, da omenjenega seznama vrtnin ni izdelal niti pridobil. Seznam pridelovalcev, vključenih v integrirano pridelavo zelenjave v letu 2005 pa, kot je zapisal organ, niti ni predmet zahteve, zato je moral zahtevo za posredovanje seznama pridelovalcev vrtnin v Republiki Sloveniji zavrniti.
Organ je v obrazložitvi med drugim še zapisal, da seznam pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih vsebuje podatke o fizičnih in pravnih osebah, ki imajo v uporabi najmanj 0,2 ha intenzivnih sadovnjakov, zato je organ ponovno ocenil seznam z vidika posredovanja osebnih podatkov, kot tudi vidik poslovne skrivnosti, ki se nanaša na pravne osebe.
Organ je ugotovil, da seznam pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih vsebuje niz osebnih podatkov, kot so podatki o imenu, priimku in naslovu fizične osebe s hišno številko, ki omogočajo popolno identifikacijo posameznikov. Ocenil je, da se zahteva neupravičen poseg v zasebnost, lahko pa tudi v dostojanstvo posameznikov, kar naj bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Te ocene ne spremeni niti dejstvo, da Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/2000, ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZKme) definira kmetijstvo gospodarstvo kot organizacijsko in poslovno zaokroženo gospodarsko celoto, ki ima enotno vodstvo ter se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Po ZKme je kmetija kmetijsko gospodarstvo, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, zato v konkretnem primeru ni mogoče brez privolitve posameznikov prosilcu posredovati varovanih osebnih podatkov, zbranih na podlagi zakona, z namenom ponovne uporabe (pridobitni namen) in se je pri tem skliceval na 6. odst. 6. člena ZDIJZ.
Poleg tega ne razpolaga z obvestili v smislu 39. člena Zakona o gospodarskih službah (Uradni list RS, št. 15/04, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZGD), ki bi organ obvezovala k varovanju poslovnih skrivnosti v evidenci. Organ je še opozoril, da iz evidenc ne izhaja očitno, da bi lahko zaradi posredovanja podatkov v njih nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Tako je organ zaključil, da je prosilcu za namen ponovne uporabe informacij dolžan posredovati del seznama pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih, ki vsebujejo podatke o pravnih osebah, del, ki se nanaša na podatke o fizičnih osebah, pa izločiti. V tem delu je prosilki zahtevo zavrnil.
Prosilec se je na omenjeno odločbo, dne 31. 8. 2005, pritožil. Menil je, da organ prve stopnje v ponovnem postopku odločanja ni sledil napotkom organa druge stopnje in da je prvostopenjski organ nepravilno ugotovil dejansko stanje, kar je imelo za posledico zavrnitev zahtevanih podatkov.
Prosilec je tudi menil, da organ ni smiselno presodil zahtevka za pridobitev seznama vrtnin, saj je pojem zelenjava le ožji pojem od pojma vrtnine (organ pa ta seznam ima). Kot prosilec pa naj ne bi mogel vedeti natančnega imena seznama, zato je navedel vrtnine kot širši pojem. Iz zahtevka je nedvomno moč ugotoviti vsebino zahtevanih podatkov, zato ne vzdrži trditev (organa, op. Pooblaščenca), da seznam pridelovalcev, vključenih v integrirano pridelavo zelenjave v letu 2005, ni bil predmet zahtevka.
Prosilec je v pritožbi poudaril, da prvostopenjski organ ni upošteval dejstva, kot ga je v odločbi navedel drugostopenjski organ, da Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, v nadaljevanju ZVOP-1) ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Prav tako, je zatrjeval prosilec, prvostopenjski organ ni sledil določbam 116. člena ZKme, posebej 2. točki 2. člena ZKme, ki določa, da je kmetijsko gospodarstvo organizacijsko in poslovno zaokrožena celota, ki ima enotno vodstvo in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, vendar ni pravna oseba ali podjetnik posameznik.
Prosilec je poudaril, da ne zahteva podatkov o posameznikih, njihovih lastnostih, stanju, statusu, itd, temveč le podatke o proizvajalcih (pridelovalcih, op. Pooblaščenca) jabolk v intenzivnih sadovnjakih kot kmetijskih gospodarstvih, ki so organizacijsko in poslovno zaokrožena celota in imajo enotno vodstvo, se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ter nastopajo na trgu s svojimi proizvodi s ciljem ustvariti dobiček. Na osnovi svobodne gospodarske pobude se vsakdo lahko odloči za obliko pridobitve statusa glede opravljanja kmetijske dejavnosti, še posebej, če se ukvarja z integrirano in intenzivno pridelavo sadja ali zelenjave večjih količin. Navedeno velja, kot je navedel prosilec, za vse gospodarske subjekte, ne glede na statusno-pravno organizacijsko obliko, ki jo določa ZGD. Če bi sledili trditvi prvostopenjskega organa, da je s posredovanjem popolnega naslova omogočen poseg v dostojanstvo posameznika, bi navedeno pomenilo, da je vsem fizičnim osebam, ki so vpisane v telefonski imenik, krnjeno njihovo dostojanstvo.
Prosilec je še predlagal, da se pritožba ugodno reši, tako da se mu posreduje v fizični obliki seznam pridelovalcev, vključenih v integrirano pridelavo zelenjave (poudaril Pooblaščenec) v letu 2005 in seznam pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih, kot fizičnih oseb v kmetijskih gospodarstvih.
Pritožba je delno utemeljena.
Kot je Pooblaščenec ugotovil že v odločbi št. 021-35/2005/3, z dne 18. 7. 2005, je zahtevani seznam pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih informacija javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ zato se v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev te odločbe.
Pooblaščenec še ugotavlja, da prosilec zahteva tudi seznam pridelovalcev vrtnin v Republiki Sloveniji, za katerega pa je organ navedel, da ne obstaja.
1. Splošno o informaciji javnega značaja
Pravica do informacij javnega značaja kot ustavna pravica iz 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, v nadaljevanju ustava) zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja predstavlja ZDIJZ, ki v 1. členu vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev.
1.1. Obstoj – neobstoj dokumenta
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino, na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da se zahtevani podatki glede prvega seznama, torej glede seznama pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih, nahajajo v obliki dokumenta, ki ga je izdelal organ, in s katerim tudi razpolaga.
Pooblaščenec pa opozarja na drugo zahtevo prosilca, t. j. zahtevo za fotokopijo seznama pridelovalcev vrtnin. Organ zatrjuje, da tega seznama nima v svoji posesti in torej z njim ne razpolaga. Pri tem pa je organ navedel, da je ob preučevanju možnosti posredovanja informacij vendarle ugotovil, da ima v elektronski obliki seznam pridelovalcev, vključenih v integrirano pridelavo zelenjave v letu 2005.
7. člen ZUP v 2. odstavku določa, da mora uradna oseba, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, stranko na to opozoriti. V 4. odstavku istega člena pa določa tudi, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. "Pomoč neuki stranki se namreč ne omejuje zgolj na dolžnost poučevanja o procesnih pravicah v upravnem postopku. Pouka o procesnih pravicah ni mogoče ločiti od pouka o materialnih pravicah, ker so prve povezane z drugimi. Zato je uradna oseba dolžna opozoriti vsakogar na možnost, da lahko uveljavi materialno pravico, kadar glede na podano dejansko stanje zve ali sodi, da ima opozorjeni podlago za uveljavitev kakšne pravice." (Sodba VS RS, št. 73/94-7)
67. člen ZUP določa, da ni dovoljeno zavreči vloge, če je ta nepopolna ali nerazumljiva. Organ mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu.
Pooblaščenec ugotavlja, da organ prosilcu ni dal možnosti, da ta odpravi pomanjkljivost v vlogi, ampak je zahtevo z odločbo takoj zavrnil. Gre za dejstvo, ki je vplivalo na izdajo odločbe v smislu bistvenih kršitev ZUP, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. Organ je v odločbi celo sam navedel, da obstaja podoben seznam, ki je v njegovi posesti, pa tega pred samo izdajo odločbe ni sporočil prosilcu, oziroma ga z napotilom na ta seznam ni pozval k dopolnitvi vloge. Prosilec, kot je navedel v pritožbi, ni mogel poznati natančnega naziva seznama. Prosilec je v pritožbi poudaril tudi, da je prav iz tega razloga navedel širši pojem (»vrtnine«), ki naj bi vseboval tudi ožjega (»zelenjavo«).
Tudi povsem preprosti jezikovni test pomena zahteve pokaže, da gre za zelo podobna seznama (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana 2002, v nadaljevanju SSKJ):
- vrtnina – zelenjava, ki se goji na vrtu;
- zelenjava – rastline za prehrano, ki se gojijo na vrtu ali polju.
Pooblaščenec je ugotavljal tudi besedni pomen besedne zveze integrirana zelenjava (Bavec, Tehnike pridelovanja zelenjadnic, Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana 2003). Smiselno povzeto – gre za okolju prijaznejšo tehniko pridelave zelenjave. Podobno tudi članek Tatjane Šeneker, v Večeru, z dne 7. 7. 2004, Bolj zdrava zelenjava, pridelana v slovenski zemlji: »Integrirana pridelava predstavlja prehodno stopnjo med tradicionalnim in ekološkim kmetijstvom in je naravi in potrošnikom prijaznejša.« Pojem integrirana zelenjava torej predstavlja posebno vrsto pridelovanja zelenjave.
Organ bi torej moral in mogel vedeti, da obstaja podoben seznam, ki ga je izdelal v okviru svojega dela in, ki bi bil lahko smiselno primerljiv z zahtevkom, pa prosilcu ni dal možnosti, da dopolni vlogo. Pooblaščenec se zato strinja s prosilcem, ko ta navaja, da »organ ni smiselno presodil zahtevka po seznamu vrtnin,… saj (prosilec, op. Pooblaščenca) ni mogel poznati natančnega naziva seznama.«
Glede na napisano Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenta izvirata iz delovnega področja organa, da se nahajata v obliki seznamov in, da organ z njima razpolaga, tako da so izpolnjena vsa merila za obstoj informacije javnega značaja v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. V nadaljevanju Pooblaščenec upošteva tudi nova dejstva, ki jih je navedel prosilec, v skladu z 238. členom ZUP, ki določa, da v pritožbi lahko pritožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. Pooblaščenec odločitev utemeljuje z obrazložitvijo, da prosilec, kot je navedel, ni mogel poznati točnega naziva seznama, organ pa ga o obstoju podobnega seznama tudi ni obvestil. V nadaljevanju zato Pooblaščenec odloča o vpogledu v seznam pridelovalcev, vključenih v integrirano pridelavo zelenjave v letu 2005.
2. Ponovna uporaba informacij javnega značaja
Pojem ponovne informacije javnega značaja določa 3. odst. 4. člena ZDIJZ. Ponovna uporaba informacij javnega značaja po tej določbi pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Uporaba informacij za izvajanje javnih nalog v organu ali izmenjava informacij med organi za izvajanje javnih nalog se ne šteje za ponovno uporabo informacij.
Institut ponovne uporabe informacij javnega značaja pomeni večjo preglednost in dorečenost nad uporabo informacij, ki jih komercialni ali nekomercialni uporabniki dobijo od javnega sektorja. Predvsem komercialni uporabniki tako pridobljene informacije nato obdelajo, naredijo oziroma izdelajo neko dodano vrednost in nato obogateno informacijo ponudijo nazaj na trg, pri čemer Pooblaščenec posebej pripominja, da komercialne uporabnike k obogatitvi informacij zavezuje le trg, in nikakor ne sam zakon. Javni sektor, konkretneje vsak posamezen organ ima po določilu 1. odstavka 34. a člena ZDIJZ pravico ponovno uporabo v pridobitne namene zaračunati – ponovno uporabo v pridobitne namene torej lahko zaračuna, ni pa tega dolžan storiti. Namen posebne ureditve ponovne uporabe je prav v zagotavljanju enakosti pri obravnavanju prosilcev, ki želijo informacijo ponovno uporabiti. Ponovna uporaba mora biti dostopna vsem, pod enakimi pogoji. Javni sektor namreč zbira, proizvaja, reproducira in razširja širok nabor informacij na številnih področjih dejavnosti (npr. gospodarstvo, sociala, podjetništvo, izobraževanje, politika,.…).
Organi javnega sektorja zbirajo, proizvajajo, reproducirajo in razširjajo dokumente, da izpolnijo svoje javne naloge, določene z veljavnimi predpisi, v konkretnem primeru zahtevana seznama. Uporaba takih dokumentov za druge namene, kot so bili dokumenti izdelani, pa pomeni ponovno uporabo. Cilj ponovne uporabe je dodana vrednost informaciji javnega značaja, zasebni sektor (prosilec) mora torej ponuditi več ali nekaj drugega, kot ponuja organ v okviru izvajanja svojih javnih nalog.
Primeri ponovne uporabe informacij javnega sektorja so npr. uporaba posameznih zbirk, evidenc – predpisov, podatkov,…. Izkazani so torej prav v posredovanju večjih baz podatkov, posameznih konkretnih (uradnih) evidenc, ki s tem omogočajo prosilcu popolno sliko – v obravnavanem primeru tako (popoln) seznama vseh pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih in vseh pridelovalcev, vključenih v integrirano pridelavo zelenjave v letu 2005. Že ob sprejemu novele ZDIJZ, ki je uredila ponovno uporabo informacij javnega značaja, je bilo poudarjeno, da so orodja informacijske družbe izoblikovala prej neobstoječe možnosti za kombiniranje podatkov iz različnih virov za pridobitev storitev in izdelkov z dodano vrednostjo.
Definicijo uradne evidence določa 2. odstavek 179. člena ZUP, po katerem se za uradno evidenco šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona (konkretno ZKme, op. Pooblaščenca), podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. V obrazložitvi ZUP je med drugim zapisano, da je uradna evidenca zbirka podatkov o pravno pomembnih dejstvih, ki se nanašajo na določeno vrsto oseb (fizičnih in pravnih), stvari ali pravnih razmerij, če je zbirka podatkov vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil (več Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, dr. Senko Pličanič in ostali, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 2005, str. 158). Zahteva prosilca se nanaša na uradno evidenco, saj je v 3. alineji 1. odst. 101. člena ZKme določeno, da Ministrstvo vzpostavi in vodi evidence pridelovalcev in predelovalcev kmetijskih pridelkov oziroma živil. Namen ZKme je določen v 1. členu; gre za določitev ciljev kmetijske politike, načrtovanje razvoja kmetijstva in podeželja, ukrepe kmetijske politike, kakovost in označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil, promet s kmetijskimi pridelki oziroma živili, javne službe, zbirke podatkov in informiranje na področju kmetijstva, postopke in organe za izvedbo zakona, raziskovalno delo, izobraževanje in razvojno-strokovne naloge ter inšpekcijski nadzor. Pooblaščenec sklepa, da se namen prosilca bistveno razlikuje od namena ZKme, saj želi zakon (tudi) s pomočjo evidenc dosegati cilje kmetijske politike, načrtovati razvoj kmetijstva in podeželja, ipd. Prosilec pa podatke potrebuje zaradi možnosti poslovnega sodelovanja, torej v pridobitni namen, kot to izhaja že iz zahteve prosilca z dne 25.2.2005. Pooblaščenec ugotavlja, da prvotni namen vzpostavitve evidence, kot ga določa ZKme, ni identičen prosilčevemu.
Kot izhaja iz 3. odstavka 5. člena ZDIJZ ima vsak prosilec pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi tudi pravico do ponovne uporabe informacij javnega značaja. Enaki pogoji pri pridobitvi te pravice pa se podrobneje izkažejo še v načelu prepovedi diskriminacije, določenem v 36. a členu ZDIJZ, po katerem kakršnikoli pogoji glede ponovne uporabe informacij javnega značaja ne smejo povzročiti diskriminacije med posameznimi prosilci, oziroma je ponovna uporaba praviloma pod enakimi pogoji dovoljena in omogočena vsem prosilcem.
Prosilec torej zahteva konkretna, obstoječa dokumenta, s katerima organ razpolaga – seznam pridelovalcev integrirane zelenjave v letu 2005 in seznam pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih.
Kljub siceršnji izpolnitvi pogoja za obstoj informacije javnega značaja, v kolikor se zahtevana informacija nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb in obenem izvira iz delovnega področja organa, v konkretnem primeru ne gre za informacijo javnega značaja, ki bi bila primerna za ponovno uporabo. Razlog za navedeno sta izkazani izjemi od dovoljene ponovne uporabe informacij javnega značaja iz 6. odstavka 6. člena ZDIJZ, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.
2.1. Obvezne sestavine zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja
Obvezne sestavine prosilčeve zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja so po določilu 4. odstavka 17. člena ZDIJZ naslednje:
1. navedba informacije, ki jo želi ponovno uporabiti;
2. na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis);
3. za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti (pridobitni ali nepridobitni namen).
Prosilec v svoji zahtevi natančno navaja, tako katero informacijo želi dobiti (seznama), kot tudi na kakšen način jo želi pridobiti (v materializirani obliki, pisno, poslano po pošti) ter da jo želi ponovno uporabiti (»zaradi možnega poslovnega sodelovanja«). Iz takšnih navedb prosilca se da jasno razbrati njegov namen, t. j., da bo zahtevano evidenco ponovno uporabil.
Na tej podlagi Pooblaščenec ugotavlja, da gre za ponovno uporabo informacij javnega značaja.
3. Izjeme iz 6. odstavka 6. člena ZDIJZ kot pravne podlage za zavrnitev zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja
Pri zahtevi po posredovanju popolnih (celotnih) seznamov je bistveno dvoje:
- ugotovitev, da gre za ponovno uporabo informacij javnega značaja, in
- obstoj izjeme iz 1. točke 6. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki predstavljata podlago za zavrnitev zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja.
Pri odločanju o zahtevi za ponovno uporabo zahtevane informacije je potrebno po določilu 6. odstavka 6. člena ZDIJZ zahtevo zavrniti med drugim vedno tudi, kadar gre za podatek iz 1. odstavka 6. člena (konkretno osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, torej varovan osebni podatek, in podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, torej poslovna skrivnost).
Ker so zaradi zahteve po posredovanju celotnih (popolnih) seznamov izpolnjeni pogoji ponovne uporabe informacij javnega značaja, mora torej Pooblaščenec presojati še, ali obstaja kateri od zadržkov ali razlogov za zavrnitev zahteve iz 6. odstavka 6. člena ZDIJZ.
3.1. Izjema po 1. tč. 6. odst. 6. člena ZDIJZ
3.1.1. Varovani osebni podatek
Pooblaščenec zaključuje, da je v konkretnem primeru potrebno primarno zaščititi osebne podatke. Osebni podatek je po določilu 1. točke 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.
Osebni podatki so varovani tudi po 1. odst. 116. člena ZKme. Ta določa, da so podatki iz zbirk podatkov po tem zakonu javni, razen podatkov, ki se štejejo za osebne podatke, in podatkov, ki pomenijo poslovno skrivnost. 2. odst. 116. člena pa določa, da se podatki, ki se štejejo za osebne podatke, posredujejo v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov; podatki iz prejšnjega odstavka pa se posredujejo proti plačilu stroškov posredovanja in se smejo uporabljati samo za namene, za katere so bili dani in se jih ne sme spreminjati ali posredovati drugim osebam. Pooblaščenec v zvezi s tem ugotavlja, da je določba 116. člena ZKme presežena najkasneje z uveljavitvijo ZDIJZ, ki je kot krovni zakon in kot lex posterior (kasnejši zakon) sistemsko uredil posredovanje informacij javnega značaja. Po nasprotnem razlogovanju, argumentum a contrario, so torej v obravnavanem primeru vsi ostali podatki, ki niso osebni podatki ali poslovna skrivnost, javni. Pooblaščenec pri tem izrecno poudarja, da sta obe kategoriji, torej osebni podatek in poslovna skrivnost, izjemi tako od prostega dostopa kot tudi od dovoljene ponovne uporabe informacij javnega značaja (prim. 1. in 6. odst. 6. čl. ZDIJZ).
ZKme, ureja področje kmetijske dejavnosti, medtem ko ZDIJZ ureja področje dostopa in ponovne uporabe informacij javnega značaja. Pri obravnavani ponovni uporabi bi bila omogočena dejavnost, ki sodi med neposredno trženje. Neposredno trženje ureja prvo poglavje šestega dela ZVOP-1. Po določbi 72. čl. ZVOP-1 bi lahko tisti, kateremu bi bila ponovna uporaba v obravnavanem primeru dovoljena kot upravljavec osebnih podatkov uporabljal osebne podatke posameznikov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev (v nadaljnjem besedilu neposredno trženje) v skladu z določbami tega poglavja, če drug zakon ne določa drugače. S tem je potrjen pridobitni namen ponovne uporabe zahtevanih podatkov, kot je Pooblaščenec že obrazložil. Tako, torej preko dovoljene ponovne uporabe, pridobljeni podatki bi namreč bili pridobljeni iz javno dostopnih virov v smislu 1. odst. 72. čl. ZVOP-1.
V tem primeru je torej predmet presoje lahko zgolj ugotovitev, kateri podatki iz obravnavanih registrov so lahko na razpolago za ponovno uporabo. Zato bo Pooblaščenec v nadaljevanju podrobneje obdelal vidik varstva osebnih podatkov v obravnavanih registrih.
3.1.1.1. Varovani osebni podatek in seznam pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih
Pooblaščenec ni odločal o drugem delu seznama, ki na 22-ih straneh vsebuje seznam pravnih oseb, in ga je, kot je navedel organ, ta že izročil prosilcu.
Podrobno pa je Pooblaščenec z vidika varovanih osebnih podatkov preučil prvi del seznama, ki vsebuje naslednje podatke, ki se nanašajo na kmetijsko dejavnost, ki jo izvajajo fizične osebe:
- ime in priimek;
- točen naslov;
- oznako »sadovnjak_MID«;
- velikost sadovnjaka;
- način pridelave;
- obstoj ali neobstoj namakanja;
- obstoj ali neobstoj zaščitne mreže;
- sadno vrsto;
- sorto;
- leto sajenja;
- število sadik.
Pooblaščenec ugotavlja, da bi ime in priimek v povezavi z naslovom posameznika pomenila varovani osebni podatek, saj bi se dalo posameznika nadvse enostavno določiti. Posameznika je najlažje, brez velikega napora ali velike porabe časa, določiti s kombinacijo imena in priimka skupaj z naslovom, ki predstavljata bistveni del seznama. Ponovna uporaba informacij javnega značaja se lahko zavrne iz razlogov, izrecno navedenih v 6. odst. 6. čl. ZDIJZ in sicer, če gre za:
1. podatek iz 1. odstavka 6. člena (npr. tajni podatek, poslovno skrivnost, varovan osebni podatek, …);
2. podatek, zavarovan s pravicami intelektualne lastnine;
3. podatek, s katerimi razpolagajo izvajalci javne službe javne radiotelevizije ali izvajalci javne službe na področju izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti;
4. podatek, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam.
Pooblaščenec v tej točki zaključuje, da seznam fizičnih oseb pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da ni mogoč niti delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ. Ta določa, da pooblaščena oseba iz dokumenta izloči informacije iz 6. člena, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz tega člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Pooblaščena oseba pa prosilca seznani z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Pooblaščenec je ocenil, da v konkretnem primeru ni mogoče izločiti podatkov na način, da ne bi bila ogrožena zaupnost osebnih podatkov v dokumentu. Uporaba instituta delnega dostopa (glej točko 4 obrazložitve), pa zaradi velike količine pridržanih podatkov v obravnavanem primeru izgubi smisel in je glede na zahtevo prosilca za ponovno uporabo povsem neprimerna, zlasti zato, ker prosilec ne bi mogel uresničiti svojega namena po poslovnem sodelovanju.
3.1.1.2. Varovani osebni podatek in Seznam pridelovalcev, vključenih v integrirano pridelavo zelenjave v letu 2005
Navedeni seznam obsega 15 strani in vsebuje:
- ime in priimek ali firmo družbe;
- oznako »KMG-MID«;
- naslov.
Glede na prejšnje točke obrazložitve Pooblaščenec tudi v tem seznamu ugotavlja, da gre za osebne podatke, ki neposredno in brez nesorazmernega velikega napora, velikih stroškov oziroma veliko časa, določijo posameznika. Točen naslov posameznika pomeni zelo enostavno možnost posameznikove identifikacije, kar pomeni, da gre z vidika ponovne uporabe za varovan osebni podatek posameznika. Prav tako lahko oznaka KMG-MID v povezavi z morebitnimi drugimi evidencami ponovno pripelje do enostavne identifikacije posameznika. Zato Pooblaščenec tudi na tem mestu ugotavlja, da seznam vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da tudi delni dostop ni mogoč.
Pooblaščenec pa pri tem opozarja, da niso varovani podatki pravnih oseb, saj pri teh ne gre za osebne podatke (ti so imanentni zgolj fizičnim osebam). Pravne osebe pa varstva po ZVOP-1 nimajo. Takšni podatki so v obravnavanem seznamu zapisani pod naslednjimi zaporednimi številkami: 91, 97, 128, 148, 326, 353, 374, 375, zato je Pooblaščenec v tem delu seznama dovolil ponovno uporabo.
4. Delni dostop
7. člena ZDIJZ določa, da pooblaščena oseba iz dokumenta izloči informacije iz 6. člena, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz tega člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Pooblaščena oseba pa prosilca seznani z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.
Organ je torej dolžan dokument izročiti prosilcu, če je le mogoče, v smislu citiranega 7. člena, omejiti izjeme iz 6. člena ZDIJZ. Predvsem pa organ ne sme, samo zaradi dejstva, da se v njem nahaja varovana izjema, zavrniti celotnega dokumenta. Organ mora ob vsakem primeru z ustrezno skrbnostjo in preučevanjem dokumenta odločati o tem, ali se da varovani podatek zaščititi ali ne.
Kot izhaja iz prejšnje točke, je v delu zahtevanih dokumentov, kjer se nahajajo fizične osebe, tudi delni dostop nemogoč (3. tč. izreka), v dokumentu, navedenih v 2. točki izreka te odločbe, pa je Pooblaščenec ta institut ZDIJZ tudi uporabil.
Način oz. oblika seznanitve je odvisna od želje prosilca. Po določilu 1. odstavka 25. člena ZDIJZ je organ dolžan prosilcu, ki zahteva informacijo v obliki fotokopije, le-to z zgoraj navedenimi nedostopnimi deli, izročiti v danem roku. Podrobnosti glede posredovanja informacij javnega značaja pa določa Uredba v 16. členu: (1) Če se informacija javnega značaja nahaja tako v elektronski kot v fizični obliki, lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo. (2) Če se informacija javnega značaja nahaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali pretvorbe fizične oblike v elektronsko obliko skladno z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. V konkretnem primeru prosilka zahteva informacijo v pisni obliki, ki jo želi prejeti po pošti. Pooblaščenec zato opozarja, da mora organ slediti želji prosilcu glede oblike, kar pomeni, da mora prosilcu omogočiti dostop do vseh želenih oblik obravnavanega dokumenta.
Pooblaščenec je v skladu z določbo 247. čl. ZUP po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo druge izjeme po 6. členu ZDIJZ. Ob ugotovitvi, da te ne obstajajo, je s pritožbo izpodbijano ravnanje organa odpravil in sam odločil na podlagi 2. odstavka 251. člena ZUP, kot izhaja iz izreka.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka