Hotel Creina d.o.o. zoper Ministrstvo za gospodarstvo
+ -Številka: 021-82/2005/4
Kategorije: Poslovna skrivnost
Datum: 16. 11. 2005
Številka: 021-82/2005/4
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 s spremembami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 247. in 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Hotela Creina, d. o. o., Koroška c. 5, 4000 Kranj, ki ga zastopa Damijan Pavlin, odvetnik v Kranju (v nadaljevanju prosilec), z dne 31. 8. 2005, zoper odločbo Ministrstva za gospodarstvo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), brez številke in datuma, v zadevi odobritve informacij javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v 15-ih dneh poslati fotokopijo naslednjih dokumentov:
- sklep št. 012-43/2004/, z dne 15. 9. 2004;
- sklep št. 4010-784/2004/4, z dne 15. 10. 2004;
- sklep št. 4010-786/2004/4, z dne 15. 10. 2004;
- sklep št. 4010-787/2004/2, z dne 15. 10. 2004;
- sklep št. 4010-788/2004/2, z dne 15. 10. 2004;
- sklep št. 4010-789/2004/5, z dne 15. 10. 2004;
- sklep št. 4010-792/2004/2, z dne 15. 10. 2004;
- sklep št. 4010-794/2004/2, z dne 15. 10. 2004;
- sklep št. 4010-796/2004/2, z dne 15. 10. 2004;
- sklep št. 4010-793/2004/4, z dne 13. 10. 2004;
- sklep št. 4010-790/2004/4, z dne 13. 10. 2004;
- sklep št. 4010-785/2004/4, z dne 13. 10. 2004;
- sklep št. 4010-797/2004/2, z dne 13. 10. 2004;
- sklep št. 4010-795/2004/2, z dne 13. 10. 2004;
- sklep št. 4010-783/2004/2, z dne 15. 10. 2004;
- sklep št. 4010-791/2004/6, z dne 15. 10. 2004;
- sklep št. 4010-819/2004/2, z dne 15. 10. 2004.
3. V ostalem delu se odločba vrne organu prve stopnje v dopolnitev postopka in ponovno odločanje.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 17.2.2005 na organ naslovil zahtevo za vpogled v upravne spise in za izročitev kopij odločb. Kot je navedel v zahtevi, je kandidiral na javnem razpisu za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 39-42/2004. Njegova vloga je bila zavržena s sklepom št. 4010-783/2004/2; zoper sklep št. 4010-783/2004-4, s katerim naj bi bilo odločeno o pritožbi prosilca, pa je prosilec sprožil upravni spor. Za potrebe razpisa je prosilec pooblastil družbo ITEO Svetovanje, družbo za svetovanje, d.o.o. (v nadaljevanju gospodarska družba). Ta družba je pripravila tudi prijave za še pet drugih prijavljenih projektov (ti naj bi po podatkih prosilca tudi uspeli). Takšno dejstvo po mnenju prosilca nakazuje na možnost, da pri izbiri posameznih projektov na javnem razpisu niso odločala merila za izbor projektov, zato je zahteval vpogled v vse upravne spise, v katerih je bilo odločeno o prijavah kandidatov na javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in v katerih je prijavo posameznega projekta na razpis pripravila že omenjena družba. Prav tako je prosilec želel prejeti kopije vseh prijav in upravnih odločb oziroma sklepov, s katerimi je bilo v teh postopkih odločeno o posameznih prijavah.
Dne 15.7.2005 je prosilec na Pooblaščenca naslovil pritožbo zaradi molka in ponovil navedbe iz zahteve.
Pooblaščenec je organ dne 20.7.2005 pozval, naj v naknadnem roku osmih dni odloči o zahtevi prosilca.
Odvetnik je Pooblaščencu dne 20.7.2005 poslal še pooblastilo za zastopanje prosilca.
Organ je izdal zavrnilno odločbo, ki je brez številke in datuma; na koncu odločbe je z roko napisano »odp. 22.7.2005«. Na spletnih straneh je bil javno objavljen pregled vseh prejemnikov sredstev iz omenjenega javnega razpisa. Glede podatkov o predlagateljih, katerih vloge niso bile sofinancirane, in vseh tistih podatkov, ki se nanašajo na obravnavo predloženih projektov in zato vsebujejo informacije, ki lahko predstavljajo poslovno tajnost (pravilno skrivnost, op. Pooblaščenca), pa je organ sprejel stališče, da teh podatkov ne poseduje in ne objavlja – takšna odločitev naj bi bila zapisana že v razpisni dokumentaciji v točki II. Navodil predlagateljem za pripravo vloge na javni razpis (v nadaljevanju Navodila). Organ je citiral 5. točko, kjer je bila opredeljena poslovna skrivnost. Navodilo naj bi določalo, da se bodo podatki iz prejete dokumentacije obravnavali kot poslovna skrivnost; rezultati razpisa in investicije pa naj bi bili objavljeni. Takšno odločitev je organ sprejel, ker naj bi bil v preteklosti s strani podjetij opozorjen, da so objavljeni podatki o zavrnjenih prosilcih povzročali težave pri njihovem nadaljnjem zapiranju finančne konstrukcije, iskanju sovlagateljev, dogovarjanju z bankami, slabšalo naj bi ugled podjetja v javnosti,… Navedeno bi lahko povzročilo celo nezmožnost izvedbe naložbe. Javnost bi lahko zavrnitev razumela tako, da je projekt slab ali ekonomsko nezanimiv, kar pa naj ne bi bilo točno. Podobno naj bi veljalo tudi za razkritje podatkov, ki se nanašajo na projekte, ki na razpisu niso uspeli, saj naj bi konkurenčnim podjetjem lahko razkrili podatke, ki jih je strokovna komisija upoštevala pri svojem delu in se hkrati obravnavajo kot poslovna skrivnost, zato možne negativne posledice objave zavrnjenih projektov utemeljujejo nedostopnost javnosti. Svojo odločitev je organ oprl na 2. tč. 6. člena ZDIJZ v zvezi z 39. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 15/04, uradno prečiščeno besedilo 1, v nadaljevanju ZGD). Obenem pa ni ovir, da prosilec ne bi pogledal v tiste dokumente, ki ne vsebujejo podatkov, katerih razkritje bi lahko imelo škodljive posledice za kateregakoli sodelujočega na razpisu. Organ je še enkrat poudaril, da je bila vloga prosilca zavržena zaradi t. i. zaprte finančne konstrukcije.
Ker Pooblaščenec do 28.9.2005 ni prejel pritožbe prosilca, je od organa zahteval fotokopijo vročilnice, s katero bi organ dokazal, da je odločbo prosilcu vročil. To je Pooblaščenec 30.9.2005 tudi dobil. Kot izhaja iz vročilnice, je bila odločba prosilcu vročena 17.8.2005.
Organ je Pooblaščencu dne 16.9.2005 odstopil pritožbo prosilca zoper odločbo, ta pa jo je prejel dne 19. 10. 2005. Organ je pojasnil, da Pošta Slovenije kljub večkratnim pozivom prosilcu ni vročila odločbe. Kot izhaja iz priloge, je organ Pošti Slovenije dne 20.7.2005, poslal zahtevo za osebno vročitev. Dne 21.7.2005 je organ na naslov odvetnika prosilca poslal poštno pošiljko z vročilnico, na kateri naj bi bilo jasno označeno, da je potrebna osebna vročitev po ZUP. Dne 22.7.2005 pa naj bi bil organ omenjeno pošiljko prejel nazaj. Pošto Slovenije je organ v dopisu opozoril, da ni ravnala v skladu s pravili vročanja po ZUP.
Pošta Slovenije je dne 11.8.2005 organu poslala dopis 1/10-11746/1-05/JK, v katerem pojasnjuje, da prihaja do različnih tolmačenj načina vročanj upravnih pisem in pri tem opozorila na dejstvo, da naj bi bila Odvetniška zbornica Slovenije podala zahtevo za vračanje upravnih pisem pošiljatelju v primeru, ko je odvetniška pisarna zaprta. Ker naj bi bil odvetnik prosilca Pošti Slovenije sporočil svojo odsotnost do 15. 8. 2005, je pošta pismo vrnila pošiljatelju.
V pritožbi z dne 31.8.2005 zoper zavrnilno odločbo organa prosilec navaja, da je organ z odločbo odločil le o zahtevi za vpogled v upravne spise in za izročitev kopij odločb, ne pa tudi o zahtevi za izročitev kopij posameznih prijav. Organ mu ni posredoval niti podatkov, za katere je organ v odločbi zapisal, da ni nasprotoval vpogledu vanje. Zahtevani podatki ne predstavljajo poslovne skrivnosti, in sicer ne glede na to, da jih je kot take opredelil organ v Navodilu. Prosilec je navedel tudi, da organ ni obrazložil, na podlagi česa je sklepal, da je bila potreba po varstvu zahtevanih podatkov očitna in zakaj naj bi ob razkritju teh podatkov nastala posameznim subjektom občutna škoda. V odločbi ni navedenih nobenih konkretnih in prepričljivih okoliščin, zaradi katerih je organ zahtevane podatke štel kot poslovno skrivnost. Organ bi mu lahko poleg zahtevanih odločb posredoval vsaj iz posameznih zahtevanih prijav izločene sporne razpisne obrazce št. 11 in prijavam priložene investicijske programe. Ti podatki – izločeni iz celotnih prijav – ne bi predstavljali poslovne skrivnosti, ki bi ostalim prijaviteljem lahko povzročala kakršnokoli škodo. Ti podatki so minimum, potreben za ugotovitev, ali je zavrženje njegove vloge posledica nestrokovnega ravnanja gospodarske družbe ali pa morebitna posledica nezakonitega vodenja postopka in napačne odločitve organa.
Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 4.11.2005 opravil ogled in camera v prostorih organa.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Uvod
Ker je prosilec zahteval vpogled v upravni spis, iz izpodbijane odločbe organa pa ni natančno opredeljeno, kaj v konkretnem primeru upravni spis obsega, je Pooblaščenec o tem opravil poizvedbo. Zaposleni pri organu je v telefonskem pogovoru razložil, da ta poleg vlog prijaviteljev in sklepa (odločitev o izbiri, neizbiri oziroma zavrženju vloge) obsega še pogodbo z izbranim prijaviteljem in zapisnik s seje, na kateri je komisija obravnavala prispele vloge. S tem pa je izpodbita trditev prosilca, ki je v pritožbi navedel, da organ ni odločil o zahtevi za pridobitev kopij posameznih prijav. Te so po navedbah organa torej del upravnega spisa, o tem delu zahteve pa je organ odločil. Ker je tudi sklep del upravnega spisa, se Pooblaščenec v obrazložitvi zaradi lažjega razumevanja opredeljuje do upravnega spisa v celoti.
2. Splošno o informaciji javnega značaja
Pravica do informacij javnega značaja kot ustavna pravica iz 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, v nadaljevanju Ustava) zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Natančna definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odst. 4. člena ZDIJZ, po kateri je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
V tej določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1.) iti mora za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148). Zahtevani dokumenti so nastali na podlagi javnega razpisa organa, ki je tudi zahteval pisno obliko in potrebne sestavine razpisnih prijav. Zahtevani dokument je torej organ pridobil v okviru svojih pristojnosti. S tem je izpolnjen prvi kriterij za informacijo javnega značaja. Drugo merilo za informacijo javnega značaja je prav tako izpolnjeno, saj je zahtevani dokument pridobil organ od prijaviteljev na javni razpis in ga ima v svoji posesti, ali pa ga je celo izdelal sam – na primer sklep o ne-/izbiri.
Prijavnice na javni razpis so morale biti pisne, večji del dokazil je moral ustrezati celo določenim obličnim zahtevam; na primer obrazci. V pisni obliki so tudi sklepi in pogodba z izbranim prijaviteljem. Tako je nedvomno podana tudi tretja sestavina za informacijo javnega značaja. Zakon sicer za vse naštete materializirane oblike uporablja izraz dokument, ki je fizična pojavna oblika vsebine informacij javnega značaja. Pri tem ni pomembno, kakšen je medij, ki vsebuje informacijo javnega značaja. Bistveno je, da je informacija »fiksirana« na kakršenkoli fizičen medij in v obliki, ki se jo da ponovno priklicati.
Pooblaščenec ugotavlja, da so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, in sicer pri vseh upravnih spisih, v katerih je bilo odločeno o prijavah kandidatov na citirani javni razpis. Med temi so tudi drugi prijavitelji, katerim je prijavo izdelala gospodarska družba. Poleg tega želi prosilec prejeti kopije vseh prijav in sklepov, s katerimi je bilo v teh postopkih odločeno o posameznih prijavah.
3. Ogled »in camera«
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in pregleda zahtevanih dokumentov, je Pooblaščenec dne 4.11.2005 opravil in camera ogled, ogled brez prisotnosti strank oziroma javnosti. Ugotovljeno je bilo, da je na omenjeni javni razpis pri 4. zaporednem odpiranju ponudb, pri katerem je sodeloval tudi prosilec, prispelo 15 ponudb. Predstavnik organa je razložil, da je bila vloga prosilca zavržena zaradi t. i. zaprte finančne konstrukcije. Finančna konstrukcija investicije je namreč del investicijskega programa, poleg tega pa je sama finančna struktura investicije razvidna iz obrazca št. 11. Predstavnik organa je še pojasnil, da je imela večina vlog investicijske programe označene kot poslovno skrivnost; tiste, ki tega niso imele, pa naj bi bil organ obravnaval na enak način tudi po določbi 5. točke Navodil.
Zaradi velike količine dokumentov (nekatere prijave obsegajo tudi po več sto strani), je Pooblaščenec pregledal fotokopije naključno izbranih naslednjih dokumentov oziroma izdelal naslednje vzorce:
- javni razpis in Navodila zanj;
- 3 različno uspešne prijave:
o Gaja Commerce, d.o.o.;
o Radenska zdravilišče Radenci, d.o.o.;
o Terme Dobrna, d.d.;
- vse sklepe, vezane na razpis iz 4. zaporednega odpiranja prijav.
Ker gre pri zahtevanih dokumentih za istovrstne podatke oziroma za dokument, ki ga je izdelal vsak prijavitelj, je lahko na podlagi pregleda le dela nekaterih upravnih spisov Pooblaščenec odločil o obravnavani pritožbi v celoti.
Pooblaščenec poudarja, da je ob ogledu pregledal le del prijav (obrazce in investicijske programe), ne pa tudi drugih prilog, ki niso bile formalni pogoj za sodelovanje na razpisu, na primer regionalne strategije. Te po navedbah predstavnika organa prinašajo le dodatne točke pri ocenjevanju vsebine prijave, zato Pooblaščenec ni obravnaval prilog, ki niso bile zahtevane.
4.. Poslovna skrivnost kot izjema od prostega dostopa po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da ZGD ne pozna termina poslovna tajnost. Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem (GV Založba, Ljubljana, 2002, dalje Komentar ZGD) pa v 39. členu dopušča možnost, da se podatke, določene kot poslovno skrivnost, označuje tudi z drugačnimi oznakami, kot zgolj izključno le z oznako »poslovna skrivnost« (str. 197 Komentarja ZGD), tako da samo poimenovanje ni bistveno.
Pooblaščenec opozarja, da v izpodbijani odločbi niso v zadostni meri pojasnjeni razlogi za obstoj izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Poleg tega se organ ni opredelil o vsakem dokumentu posebej, temveč je pavšalno določil celotne upravne spise za poslovno skrivnost.
Po določilu 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prostega dostopa podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD poslovno skrivnost definira po subjektivnem (1. odstavek 39. člena ZGD) in objektivnem kriteriju (2. odstavek 39. člena ZGD). Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (Komentar ZGD). Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če torej za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je torej podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto ter ne in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja pač predstavlja poslovne skrivnosti.
Pooblaščenec opozarja tudi, da se za poslovno skrivnost v skladu s 3. odst. 39. člena ZGD ne morejo označiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Organ mora predvsem preveriti, ali niso bili morebiti posamezni podatki, ki jih prijavitelji na javni razpis označujejo kot poslovna skrivnost, že javno objavljeni (na primer finančni izkazi gospodarskih družb).
Prijavitelji se sicer v vlogi običajno podrobno predstavijo organu in navedejo vrsto podatkov, ki so povezani z njihovim finančnim, poslovnim in statusnim položajem. Vsaka družba ali samostojni podjetnik ima upravičen interes, da so določene informacije dostopne le omejenemu krogu subjektov in so zato po izrecni volji podjetja, oz. glede na njihovo objektivno zaupno naravo, opredeljene kot poslovne skrivnosti. Tu gre lahko (primeroma) za podatke o finančnih kazalcih, analizah investicije, tehnologijah, opremljenosti, pa tudi za podatke, ki so varovani z drugimi predpisi, npr. pravice intelektualne lastnine. Pri presoji, kateri podatki iz vlog naj bodo javno predstavljeni, kateri pa naj bodo varovani kot poslovna skrivnost, je tako potrebno na eni strani upoštevati pravila o varovanju poslovnih skrivnosti, na drugi strani pa načelo javnosti in pravico do učinkovitega pravnega varstva. Pri tem Pooblaščenec opozarja, da gre tudi pri t. i. know-how za podatke, ki so za določeno podjetje specifični in mu zato zagotavljajo konkurenčno prednost, za poslovno skrivnost. Ne more pa organ kot poslovno skrivnost šteti splošna znanja in doseženo usposobljenost ter spretnost (podrobneje ZGD s komentarjem, str. 195).
V 5. točki Navodil je organ sicer navedel, da bodo podatki iz prejete dokumentacije obravnavani kot poslovna skrivnost, vendar pa, kot izhaja iz zgoraj citiranih določb ZGD in ZDIJZ, vsak dokument, ki ga prijavitelj pošlje organu, še ne pomeni nujno poslovne skrivnosti. Kljub 5. tč. Navodil bi moral organ ob zahtevi za dostop do informacij javnega značaja vsakokrat, od primera do primera posebej presojati, ali vsak posamezen dokument vsebuje z zakonom in aktom družbe določene vsebine poslovne skrivnosti oziroma ali so izpolnjeni pogoji po 2. odst. 39. čl. ZGD. S 5. točko Navodila pa je organ vnaprej, brez predhodnega pregleda in preizkusa za poslovno skrivnost določil celotno prijavo in s tem ex ante predvideval, da škodni test, ki ga zahteva 2. odst. 39. čl. ZGD, sploh ni potreben, oziroma je vnaprej sklepal, da je očitno, da bi z razkritjem kateregakoli dela prijave nastala občutna škoda prijavitelju.
Takšno ravnanje je v nasprotju z ZGD in z bistvom ter namenom ZDIJZ, zapisanim v 2. členu, da je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov. Gre torej za nadzor javnosti nad delovanjem državnih organov, kar odraža samo bistvo demokracije (tako tudi doktorska disertacije Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 25). Če organ vse prijave v celoti obravnava kot poslovno skrivnost, s tem javnosti že v osnovi onemogoči nadzor nad svojim delom. Pooblaščenec zato še enkrat opozarja, da bo moral organ ne glede na 5. točko Navodila vsak dokument z vidika poslovne skrivnosti obravnavati posebej in z veliko mero skrbnosti.
Pooblaščenec zgolj primeroma povzema 1. stran Investicijskega elaborata za rekreacijski center, ki so ga k prijavi priložile Terme Dobrna, d. d. Na tej strani so med drugim navedeni osnovni podatki o družbi: sedež družbe, matična številka, davčna številka, transakcijski računi… Takšni podatki, vpisani v sodni register in celo v nekatere druge zbirke, ki so že javno objavljene (npr. podatkovna zbirka pri Gospodarski zbornici Slovenije,
http://www.gzs.si/register/podrobno.asp?MAT=5053587) glede na že cit. določbo 3. odst. 39. člena ZGD, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.
4.1. Presoja sklepov z vidika obstoja izjem od prostega dostopa
Pooblaščenec je že nekajkrat odločil, da so pravnomočne upravne odločbe praviloma prosto dostopne (odločba št. 021-43/2005/19, z dne 19. 10. 2005 in odločba št. 020-63/2004/8, z dne 21. 3. 2005).
Pravnomočne odločbe in sklepi, ki jih izdajajo državni organi, ne morejo biti več podvrženi izjemi iz 7. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Tako tudi doktorska disertacija Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004: »Ker je po zakonu edina upoštevanja vredna posledica škoda, ki lahko nastane za izvedbo upravnega postopka, a contrario pomeni, da po njegovem dokončanju dostopa do informacij ni več možno zavrniti iz tega razloga in bi morali biti javnosti načeloma dostopni vsi dokumenti in vse informacije iz takšnega postopka.«
Če bi se v posameznih upravnih odločbah vendarle pojavile vsebine, ki jih kot izjeme od dostopa do informacij javnega značaja določa 1. odst. 6. člena ZDIJZ (na primer varovani osebni podatki, poslovna skrivnost…), bi jih moral organ upoštevati in izločiti v skladu s 7. čl. ZDIJZ oziroma omogočiti delni dostop. Upravna odločba je namreč po svoji naravi enostransko, avtoritativno in oblastno dejanje, ker jo izda upravni ali drug državni organ ali nosilec javnega pooblastila v okviru oblastne funkcije brez pogajanja s stranko kot nadrejeni subjekt (Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Institut za javno upravo pri ljubljanski Pravni fakulteti, Ljubljana 2004). Prav zaradi upoštevanja prej cit. namena ZDIJZ mora biti odločba, ki kot širši pojem zajema tudi sklep, dostopna javnosti.
Pooblaščenec tudi opozarja, da ni naloga organa, da skrbi za morebitne težave in padec ugleda podjetja, ki bi, kot je navedel organ, lahko nastali kot posledica v primeru, da predlagatelj ni bil izbran. Samo zaradi ugleda strank, ki nastopajo v postopku, organ še ne sme zapirati informacij javnega značaja pred javnostjo. Navsezadnje, škoda, prizadejana ugledu podjetja, niti ni ena od izjem od prosto dostopnih informacij iz 1. odst. 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je po pregledu sklepov ugotovil, da ne vsebujejo poslovnih skrivnosti ali drugih podatkov, ki bi lahko bili podlaga za izjeme po 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Sklepi v obrazložitvi vsebujejo le kratko pojasnilo,, zakaj nek prijavitelj ni bil izbran. Organ se v obrazložitvi ni spuščal v podrobnosti, pač pa je le ugotovil, ali je prijavitelj dosegel dovolj točk za pridobitev sredstev oziroma na katerem delu in zakaj je prijavitelj dosegel premalo točk.
Na tej podlagi je Pooblaščenec tisti del izpodbijane odločbe, ki se nanaša na dostop do sklepov, na podlagi 2. odst. 251. člena ZUP odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
4.2. Presoja prijave, pogodbe ter zapisnika z vidika obstoja izjem od prostega dostopa
Po enakih načelih bo moral organ presojati tudi zapisnik o odpiranju vlog Pooblaščenec je o podobnem dokumentu že odločil v zadevi Istrabenz – Gorenje, d. o. o. zoper Elektro Slovenija, d. o. o., št. 021-18/2005/14, z dne 5. 10. 2005, v kateri pa so se ugotovitve Pooblaščenca nanašale na zapisnik o odpiranju ponudb v postopku javnega naročanja, ki je javen že na podlagi 75. čl. Zakona o javnih naročilih (Ul. RS št. 36/04, v nadaljevanju ZJN-1). Obravnavana zadeva pa se nanaša na javni razpis, ki se postopkovno izvaja tudi po določilih ZUP. Zapisnik, ki ga je sestavil organ v teku sedaj že zaključenega javnega razpisa, je torej del upravnega spisa in razen morebitnih drugih izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ podvržen nadzoru javnosti. Situacija je načeloma enaka kot pri presoji vsake pravnomočne upravne odločbe. Pri tem Pooblaščenec posebej opozarja na 1. alinejo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, po kateri je dostop dovoljen ne glede na določbe, ki določajo izjeme, do zahtevane informacije, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Enaka pravila in postopek veljajo tudi za presojo pogodbe, ki je bila sklenjena z izbranim prijaviteljem in za vse prijave, ki vsebujejo številne, s strani organa predpisane obrazce ter investicijski program.
Zaradi zgoraj naštetih pomanjkljivosti, ki jih bo zaradi obsežnosti dokumentacije in poznavanja problematike hitreje in bolj ekonomično odpravil organ sam, je Pooblaščenec na podlagi 3. odst. 251. člena ZUP pritožbi ugodil in organu prve stopnje v delu, kot izhaja iz 3. tč. izreka, zadevo vrnil v ponovno odločanje. V ponovnem postopku mora organ dopolniti postopek v skladu z napotki te odločbe, zlasti pregledati vse dokumente ter v skladu z 39. čl. ZGD pretehtati, kateri deli vsakega zahtevanega upravnega spisa predstavljajo morebitno poslovno skrivnost in utemeljiti nastanek konkretne, ne zgolj abstraktne škode in to v vsakem primeru, za vsako listino posebej. Organ mora biti pozoren tudi na vse druge izjeme iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (varovani osebni podatki…). Pri tem mora organ upoštevati določbo 7. čl. ZDIJZ in kljub izkazanim izjemam omogočiti delni dostop, če je mogoče izjeme izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka