Prosilec - odločbo Upravne enote Maribor
+ -Številka: 021-65/2005/2
Kategorije: Osebni podatek
Datum: 14. 11. 2005
Številka: 021-65/2005/2
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/2005, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/00, 73/04, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi..……………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 8.7.2005, zoper odločbo Upravne enote Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2501 Maribor (v nadaljevanju organ), št.: 090-4/2005 z dne 21.6.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 6.6.2005 na Upravno enoto Slovenj Gradec vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero zahteva, da se mu posreduje poimenski seznam oseb, z naslovi njihovih stalnih prebivališč, ki so v obdobju zadnjih petih let na podlagi Zakona o vojnih invalidih prejeli ugodeno zdraviliško zdravljenje.
Upravna enota Slovenj Gradec je nato z dopisom št. 130-154/2005 z dne 7.6.2005 zadevo odstopila v reševanje Upravni enoti Maribor, ker je za posredovanje zahtevanih informacij glede na prvostopenjsko Zdravniško komisijo v Mariboru pristojna Upravna enota Maribor.
Organ je nato izdal odločbo št. 090-4/2005 z dne 21.6.2005, s katero je prosilčevo zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi navaja, da je bilo v postopku ugotavljanja upravičenosti zahtevka za posredovanje podatkov o delu Zdravniške komisije I. stopnje, ki jih Upravna enota Maribor, na območju katere ima zdravniška komisija sedež, vodi v obliki 'Knjige izvidov in mnenj' v skladu s Pravilnikom o delu izvedencev (Uradni list RS, št. 30/96, v nadaljevanju Pravilnik), ugotovljeno da prosilcu dostopa do zahtevanih podatkov ni mogoče odobriti, saj navedena informacija ni javnega značaja, saj vsebuje vrsto osebnih podatkov (ime in priimek, rojstni podatki, stalni naslov, navedba medicinskih diagnoz), ki v skladu s 3. točko 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Po določilu 3. točke 6. člena ZDIJZ se prosilcu dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je po določilu 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004, v nadaljevanju ZVOP-1) katerikoli podatek, ki kaže na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posebno varstvo pa ZVOP-1 daje občutljivim podatkom, med katere spada tudi zdravstveno stanje posameznika, zato ZVOP-1 v 13. in 14. členu natančno določa, v katerih primerih in na kakšen način se le-ti lahko posredujejo in obdelujejo. Po določilu 8. in 9. člena ZVOP-1 se smejo osebni podatki obdelovati samo v primerih in za namene, določene z zakonom ali na podlagi pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo. V konkretnem primeru ni razvidno, da bi prosilec razpolagal s tako privolitvijo posameznikov, katerih osebne podatke želi prejeti, poleg tega pa tudi ne obstoji zakonska podlaga, ki bi prosilcu za konkreten primer dajala upravičenost te osebne podatke prejeti. Posredovanje tovrstnih osebnih podatkov s strani upravnega organa bi pomenilo kršitev 1. člena ZVOP-1, saj je namen tega člena prav preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. V obravnavani zadevi tudi ni mogoče ravnati po določilu 7. člena ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa, saj iz 'Knjige izvidov in mnenj' ni mogoče izločiti informacij iz 6. člena ZDIJZ, kot to določa 16. člen Uredbe o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 115/03) in prosilca seznaniti z vsebino preostalega dela evidence, ne da bi to ogrozilo njeno zaupnost.
Zoper zavrnilno odločbo je prosilec vložil pritožbo dne 8.7.2005, ki jo je organ prejel dne 11.7.2005. Pritožbo je vložil zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in navedel, da je od pristojne zdraviliške komisije prve stopnje v Mariboru (op. Pooblaščenca, gre za zdravniško komisijo) zahteval informacijo – poimenski seznam oseb, z naslovi njihovih stalnih prebivališč, ki so v obdobju zadnjih petih let na podlagi Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/1995 s spremembami, v nadaljevanju ZVojI) prejeli ugodeno zdraviliško zdravljenje. Organ, ki za zdraviliško komisijo v Mariboru vodi 'Knjigo izvidov in mnenj', je njegovo zahtevo zavrnil iz razloga 3. točke 6. člena ZDIJZ, vendar njegova odločitev ni zakonita. ZojVI določa pogoje, na podlagi katerih je lahko vojni invalid napoten na zdraviliško komisijo, in opredeljuje tudi potrebno medicinsko indikacijo, ki opravičuje napotitev na klimatsko in zdraviliško zdravljenje, torej plačilo zdraviliškega zdravljenja iz proračunskih sredstev. Izvidi in mnenja, ki jih zdraviliške komisije podajo v postopkih na podlagi ZVojI, v knjigi vodi Upravne enota, na območju katere ima pristojna zdraviliška komisija svoj sedež. Poseben Pravilnik o delu izvedencev pa v 23. členu določa podatke, ki se vpisujejo v to knjigo izvidov in mnenj. To so: ime in priimek osebe, za katero se podajata izvid in mnenje, številka in datum izvida in mnenja, številka zadeve ter bistvena vsebina izvida in mnenja. Organ v svoji odločbi navaja, da je zdravstveno stanje posameznika občutljiv osebni podatek, ki uživa izjemo od dostopnosti do informacij javnega značaja. Pritožnik ocenjuje, da to za odločitev o posredovanju podatkov ni pomembno, saj sploh ni zaprosil za podatke o zdravstvenem stanju, pač pa je zgolj zahteval imena, priimke in naslove oseb, ki so na podlagi ZVojI v zadnjih petih letih prejele odobreno in plačano zdraviliško zdravljenje. Vsi navedeni podatki so navedeni v 'Knjigi izvidov in mnenj' in jih je možno posredovati pritožniku. Pritožniku zato ni jasno, zakaj bi zahtevani podatki, ki jasno kažejo na to, kdo in kolikokrat je dobil plačano zdraviliško zdravljene, bili tako pomembni, da jih ne bi mogel pridobiti. ZDIJZ je bil namreč sprejet ravno zaradi tega, da se zagotovi pregledno poslovanje vseh organov javne uprave. Znano je namreč, da se pod krinko prikritosti in nedostopnosti lahko dogajajo številne nepravilnosti. Prav zato so bile tudi sprejete spremembe ZDIJZ z začetkom veljavnosti 15.7.2005 in ki v 5. členu določajo, da se med drugim dostop do zahtevane informacije dovoli, kadar gre za podatke o porabi javnega denarja, pa četudi gre pri tem za razkritje osebnih podatkov. Glede na navedeno pritožnik predlaga, da pritožbeni organ napadeno odločbo odpravi in sam izda odločbo, s katero se pritožniku v obliki prepisa ali fotokopije posredujejo podatki o imenih, priimkih in naslovih oseb, ki so v obdobju zadnjih petih let na podlagi ZVojI prejele ugodeno in odobreno napotitev na zdraviliško oziroma klimatsko zdravljenje.
Organ je prosilčevo pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št.: 090-4/2005 z dne 13.7.2005, na podlagi 1. odstavka 245. člena ZUP, skupaj s celotnim spisom poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odst. 1. člena vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljevanju organi). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev.
Kot izhaja iz odločbe organa, se zahtevani seznam nahaja v obliki evidence, s katero razpolaga organ. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149).
Kot ugotavlja tudi sam organ, zahtevani dokument sicer izpolnjuje pogoje iz 4. člena ZDIJZ, saj prosilec zahteva konkreten poimenski seznam oziroma evidenco oseb, vključno z naslovi njihovih stalnih prebivališč, ki so v obdobju zadnjih petih let na podlagi ZVojI prejeli ugodeno zdraviliško zdravljenje, seznam pa vodi oziroma poseduje organ. Zahtevani dokument torej obstaja v pisni obliki in je tudi v posesti organa, vsebuje pa številko spisa, navedbo imen in priimkov prejemnikov ugodenega zdravljenja s stalnim naslovom in rojstnim datumom, pristojno Upravno enoto, izvid in mnenje, število odobrenih dni in navedbo zdravilišča. Ne glede na določbo 4. člena ZDIJZ, pa organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije v primerih, ki jih z taksativno določa 6. člena ZDIJZ in kot bo natančneje pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.
2. Delovno področje organa in zbirka osebnih podatkov (evidenca)
Delovno področje organa, pojem vojnega veterana, pogoje in postopek za pridobitev statusa vojnega veterana ter pravice vojnih veteranov določena ZVojI. 30. člen ZVojI določa, da ima vojni invalid pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja (v nadaljevanju upravičenec), kadar je to potrebno za nadaljnje zdravljenje bolezni, ki so predpisane kot indikacije za to zdravljenje. Po določilu 77. člena ZVojI minister, pristojen za vojne invalide (minister za delo, družino in socialne zadeve, op. Pooblaščenca, v nadaljevanju minister), izda podzakonske predpise o natančnejših pogojih za zdraviliško in klimatsko zdravljenje, trajanje tega zdravljenja (tč. 3) ter podrobnejša navodila o načinu zbiranja podatkov, vodenju zbirk podatkov in načinu posredovanja osebnih podatkov (tč. 9).
ZojVI tako določa pogoje, na podlagi katerih je lahko vojni invalid napoten na zdravniško komisijo in opredeljuje tudi potrebno medicinsko indikacijo, ki opravičuje napotitev na klimatsko in zdraviliško zdravljenje, torej plačilo zdraviliškega zdravljenja iz proračunskih sredstev. Po določilu 89. člena ZVojI o pravicah upravičencev na prvi stopnji odloča upravna enota, v konkretnem primeru torej organ, pravice pa se po določilu 91. člena ZVojI uveljavljajo na zahtevo stranke. Po določilu 97. člena ZVojI, o upravičenosti do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja odloča upravna enota (organ, op. Pooblaščenca) na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije. ZVojI zato v 110. členu in nadaljnjih ureja postopek pridobitve pravic upravičencev in pravna sredstva zoper odločbo upravne enote (pritožba na pristojno ministrstvo) ter zoper izvid in mnenje zdravniške komisije o potrebnosti zdraviliškega in klimatskega zdravljenja vojnega invalida (ugovor na zdravniško komisijo druge stopnje).
XXV. poglavje ZVojI ima naslov 'Zbirke podatkov', 111. člen pa določa, da se za zbiranje, obdelavo, hrambo, posredovanje in uporabo podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov, uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zbirke podatkov pa po določilu 112. člena vsebujejo veliko število osebnih podatkov: med drugim tudi ime in priimek upravičenca, rojstne podatke, podatke o prebivališču, podatke o vrsti in skupini invalidnosti ter podatke o vrsti in višini invalidskih prejemkov. Po določilu 113. člena te podatke vodijo in vzdržujejo upravne enote, uporablja in hrani pa jih tudi pristojno ministrstvo zaradi opravljanja nalog v skladu z določbami ZVojI. Navedeni osebni podatki se shranjujejo v zbirkah podatkov kot trajni. Državni organi, zavodi, organizacije in delodajalci, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločanje po tem zakonu, pa so po določilu 115. člena dolžni te podatke posredovati ministrstvu oziroma upravnim enotam, ki odločajo o pravicah po tem zakonu.
Podrobnejšo ureditev načina dela zdravniških komisij (izvedencev), ki dajejo izvide in mnenja upravnim enotam v postopku uveljavljanja pravic po ZVojI, določa Pravilnik. Po določilu 2. in 13. člena Pravilnika dajejo zdravniške komisije v postopku na prvi stopnji, na zahtevo upravne enote, izvid in mnenje o potrebnosti zdraviliškega in klimatskega zdravljenja. Te izvide in mnenja pa po določilu 23. člena Pravilnika v 'knjigi izvidov in mnenj' vodi upravna enota, na območju katere ima pristojna zdravniška komisija svoj sedež, konkretno torej organ. Po določilu istega člena se v knjigo izvidov in mnenj vpišejo ime in priimek osebe, na katero se mnenje in izvid nanaša, številka in datum izvida in mnenja, številka zadeve ter bistvena vsebina izvida in mnenja.
Prosilec torej zahteva celotno obstoječo zbirko podatkov - evidenco organa, ki jo je le-ta dolžan voditi na podlagi ZVojI in Pravilnika. Gre torej za večjo bazo podatkov, konkretno (uradno) evidenco, ki daje prosilcu popolno sliko – seznam vseh vojnih invalidov, katerim je bilo ugodeno zdraviliško oziroma klimatsko zdravljenje po določilih ZVojI na določenem geografskem področju.
Definicijo uradne evidence določa 2. odstavek 179. člena ZUP, po katerem se za uradno evidenco šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. V obrazložitvi ZUP je med drugim zapisano, da je uradna evidenca zbirka podatkov o pravno pomembnih dejstvih, ki se nanašajo na določeno vrsto oseb (fizičnih in pravnih), stvari ali pravnih razmerij, če je zbirka podatkov vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil (več Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (dr. Senko Pličanič in ostali, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 2005, str. 158). Zahteva prosilca se nanaša na uradno evidenco, saj je v 112. in 113. členu ZVojI ter 23. členu Pravilnika določeno, da organ vodi evidenco, z namenom evidentiranja vseh vojnih invalidov, ki imajo ugodeno oziroma odobreno napotitev na zdraviliško oziroma klimatsko zdravljenje na določenem geografskem področju, ki je v pristojnosti organa.
3. Osebni podatki kot izjema od prostega dostopa (3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)
V 1. odst. 6. člena ZDIJZ je taksativno določenih enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugim tudi, ko gre na primer za podatek, ki je opredeljen kot osebni podatek (tč. 3).
Ker je v konkretnem primeru prosilec zahteval celoten poimenski seznam, Pooblaščenec ocenjuje, da vsekakor je izkazana izjema po določilu 3. točke 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na varovan osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (Zakon o varstvu osebnih podatkov, Uradni list RS št. 86/04, v nadaljevanju ZVOP-1).
ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo z 38. členom Ustave Republike Slovenije (UL RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04, v nadaljevanju ustava) zagotovljenega varstva osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Namen ZVOP-1 je prav v preprečevanju neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 sicer ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. ZVOP-1 zato v 3. točki 6. člena definira obdelavo osebnih podatkov kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje, pri čemer je lahko obdelava ročna ali avtomatizirana. ZVOP-1 torej eksemplifikativno našteva možnih 19 dejanj ali ravnanj z osebnimi podatki.
Obenem pa 5. točka 6. člena ZVOP-1 definira tudi zbirko osebnih podatkov, ki pomeni vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi, pri čemer je strukturiran niz podatkov tisti, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.
4. Dopustnost obdelave osebnih podatkov
Po določilu 8. člena ZVOP-1 se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. ZVOP-1 pa v 9. členu še posebej določa pravne podlage za obdelovanje osebnih podatkov v javnem sektorju, kjer je podlaga za obdelavo in osebne podatke, ki se obdelujejo, lahko samo zakon oziroma se samo z zakonom lahko določi, da se določeni osebni podatki lahko obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
4.1. Dopustnost obdelave občutljivih osebnih podatkov
Ne glede na navedeno zgoraj, pa v konkretnem primeru govorimo o obdelavi posebne kategorije osebnih podatkov - občutljivih osebnih podatkih.
Po določilu 19. točke 6. člena ZVOP-1 so namreč občutljivi osebni podatki (poleg podatkov o rasnem, verskem, filozofskem prepričanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v kazensko evidenco itd.) tudi podatki o posameznikovem zdravstvenem stanju. Dejstvo odobrenega zdraviliškega oziroma klimatskega zdravljenja nedvomno kaže na (okrnjeno) zdravstveno stanje posameznika, saj je prav slabše zdravstveno stanje (seveda poleg statusa vojnega invalida) pogoj za odobritev oziroma ugoditev navedenega zdravljenja.
Da gre pri občutljivih osebnih podatkih za najbolj subtilno skupino osebnih podatkov, izhaja tudi iz 13. člena ZVOP-1, ki določa, da se občutljivi osebni podatki lahko obdelujejo samo v taksativno naštetih osmih primerih. Pri obdelavi občutljivih osebnih podatkih je torej potrebna večja pazljivost in skrbnost, zato nikakor ni ustrezna trditev pritožnika, da ne zahteva osebnih podatkov, temveč le »imena in naslove«. Prosilec torej zahteva osebne podatke (poimenski seznam z naslovi), še več, zahteva občutljive osebne podatke, saj kažejo na zdravstveno stanje konkretnega posameznika - odobritev obravnavanega zdravljenja (seveda poleg podeljenega statusa vojnega invalida), kaže na posameznikovo zdravstveno stanje, saj predpostavlja določeno okrnjenost posameznikovega zdravja, ki jo predhodno ugotovi zdravniška komisija. Brez ugotovitve o zdravstvenem stanju zdraviliškega zdravljenja sploh ni mogoče odobriti.
5. Izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s porabo javnih sredstev (3. odstavek 6. člena ZDIJZ)
Pooblaščenec pripominja, da je predvsem glede porabe proračunskih sredstev dostop javnosti dopusten in potreba po nadzoru javnosti izražena, da pa v konkretnem primeru ne moremo z gotovostjo trditi, da gre za porabo proračunskih sredstev glede vseh vojnih invalidov, ki se nahajajo na zahtevanem seznamu.
Zgolj status vojnega invalida, določen z odločbo pristojnega organa ter z odločbo pristojnega organa ugodeno zdraviliško oziroma klimatsko zdravljenje, še ne pomeni nujno porabe proračunskega denarja oziroma dejanskega koriščenja ugodnosti, ki jih veteranom omogoča ZVojI, pač pa daje vojnemu invalidu samo možnost oziroma pravico do uveljavljanja z zakonom določenih ugodnosti, za katere pa ni nujno, da jih veteran tudi v resnici koristi oziroma uveljavlja. V zahtevanem seznamu so namreč lahko navedeni tudi vojni invalidi, ki jim je bilo zdraviliško ali klimatsko zdravljenje sicer odobreno, vendar ugodnosti nato iz različnih razlogov niso izkoristili in torej v tem delu ne gre za porabo javnih sredstev. Prosilčeva zahteva tudi ni bila postavljena v smeri porabe proračunskih sredstev. Že sam poimenski seznam (celo brez navedbe naslova prebivališča) zato predstavlja varovan osebni podatek, saj so imena na relativno majhnem področju Upravne enote Maribor z relativno majhnim številom prebivalcev preveč oziroma hitro in brez nesorazmernega napora, velikih stroškov ali velike porabe časa določljiva in bi objava zahtevanih podatkov pomenila neupravičen in nezakonit poseg v posameznikovo zasebnost. Namen ZVOP-1 pa je kot že omenjeno, prav preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Pooblaščenec poudarja, da potreba po nadzoru javnosti zaradi nezatrjevane in neizkazane porabe javnega denarja, v konkretnem primeru ne more biti priznana. Do porabe javnega denarja in s tem 'pravice javnosti vedeti' pride namreč v konkretnem primeru le na podlagi dejanskega uveljavljanja pravic posameznega veterana, kar pa v obravnavanem primeru ni izkazano. Prosilec namreč zahteva le podatke o vojnih invalidih, ki so cit. 'prejeli ugodeno zdraviliško zdravljenje', enako navaja tudi v pritožbi, ko želi podatke o vojnih invalidih, ki so cit. 'prejeli ugodeno in odobreno napotitev na zdraviliško oziroma klimatsko zdravljenje'. Pooblaščenec tudi pripominja, da je pri svojem odločanju glede zahtevanih informacij vsakokrat vezan na prosilčevo zahtevo in ne more upoštevati morebitnih razširitev ali sprememb zahtev, ki bi bile navedene šele v pritožbi.
Pritožnik se v svoji pritožbi smiselno sklicuje na določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki v času odločanja prvostopenjskega organa, kot tudi v času vlaganja pritožbe še ni veljala, saj je bila uveljavljena šele z novelo ZDIJZ (objavljena v Uradnem listu RS, št. 61/05), ki velja od 15.7.2005, organ pa je odločbo izdal že 21.6.2005. Navedena določba pa ne vpliva na odločitev Pooblaščenca in v konkretnem primeru ne more predstavljati ustrezne pravne podlage, saj se uporablja le v primeru porabe javnih sredstev. 3. odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da se ne glede na določbe 1. odstavka 6. člena (torej obstoj izjeme in zato zavrnitev dostopa do zahtevane informacije) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker v konkretnem primeru poraba javnih sredstev, torej dejansko koriščenje ugodenega zdraviliškega zdravljena, ni izkazana, niso izpolnjeni pogoji za uporabo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ in s tem za dostop do zahtevane informacije.
Ne glede na navedeno, pa je potrebno opozoriti tudi na načelo sorazmernosti iz 3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, v nadaljevanju ZVOP-1), ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Analogno navedenemu tudi Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05), ki v 5. točki 12. člena izrecno določa, da podatkov o (dejanskih, ne le hipotetičnih op. Pooblaščenca) prejemnikih iz javnih sredstev na področjih štipendiranja, zaposlovanja, družine, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter socialnih zadev, za razliko od preostalih informacij javnega značaja, organ ne sme posredovati v svetovni splet. Iz navedene določbe je torej razvidno, da so podatki s področja zdravstva zaščiteni močneje.
Zahtevo je torej potrebno zavrniti po določilu 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se nanašajo na posameznika in kažejo na njegovo identiteto, zato predstavljajo varovan občutljiv osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Obenem pa nadzor javnosti, kot podlaga za razkritje zahtevanih podatkov, zaradi neizkazane porabe javnega denarja, ni potreben in upravičen. Do porabe javnega denarja in s tem 'pravice javnosti vedeti' pride namreč v konkretnem primeru le na podlagi dejanskega uveljavljanja pravic posameznega veterana, torej koriščenja zdraviliškega ali klimatskega zdravljenja, kar pa v obravnavanem primeru ni izkazano.
Pooblaščenec je zato na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka