Prosilec zoper Okrajno sodišče v Kamniku
+ -Številka: 021-2/2005/9
Kategorije: Ostali sodni postopki
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 3. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 24/2003 in 61/2005, v nadaljevanju ZDIJZ), o pritožbi ……., ki ga zastopa predsednik območnega odbora ……. (v nadaljevanju prosilec) z dne 13.1.2005, zoper molk Okrajnega sodišča v Kamniku (v nadaljevanju organ), na podlagi 3. odst. 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zaradi molka se delno ugodi.
2. Zahtevi prosilca se delno ugodi tako, da je organ dolžan v roku 15 dni prosilcu omogočiti dostop do dokumenta »Pregled postavk partnerja, izpisan dne 17.8.2005« v zadevi Okrajnega sodišča v Kamniku, opr. št. In 9/2002.
3. V preostalem se pritožba in zahteva prosilca kot neutemeljeni zavrneta.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 3.11.2004 vložil zahtevo, v kateri je na podlagi 5. čl. ZDIJZ vložil poizvedbo o plačilu denarne kazni v znesku 5.000.000,00 SIT in 10.000.000,00 SIT na podlagi pravnomočne sodne odločbe opr. št. 158/2001 in sklepa 9/2002, ki bremenita dolžnika Občino Komenda in sicer, ali je že plačana oziroma izterjana po uradni dolžnosti. Navedel je še, da v samo predmetno zadevo in odločanje ne posega, vendar pa sledi zadostitvi in spoštovanju zakonskih predpisov. Pridržuje pa si pravico do ukrepanja pri kršenju zakonov pred za to pristojnimi organi.
Organ je dne 22.11.2002 z dopisom št. Su 0204/2004 odgovoril na zahtevo prosilca v obliki dopisa. Navedel je, da je v izvršilni zadevi št. In 9/2002 upnika zoper dolžnika Občina Komenda, zaradi dosege dejanja, sodišče s sklepom z dne 14.6.2002 dolžniku naložilo, da v roku osmih dni opravi določeno dejanje, v nasprotnem primeru pa se bo dolžniku izrekla denarna kazen v znesku 20.000.000,00 SIT. Zoper ta sklep je dolžnik ugovarjal. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom št. III Cp 1594/2004 z dne 16.10.2002 pritožbi dolžnika ugodilo in sklep št. In 9/2002 z dne 14.6.2002 razveljavilo. V nadaljnjem postopku pa sta upnika predlagala nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom. Iz navedenega tako izhaja, da sklep, s katerim je bilo odločeno o denarni kazni, ni postal pravnomočen, zato ni nobene podlage, ki bi dolžnika zavezovala k plačilu denarne kazni, oziroma da bi bila kazen sploh lahko izterjana.
V vlogi z dne 10.12.2004, naslovljeni na organ, je prosilec ponovil, da zahteva podatke o plačilu denarne kazni v znesku 5.000.000,00 SIT in 10.000.000,00 SIT na podlagi pravnomočne sodne odločbe opr. št. 158/2001 in pravnomočnih sklepov št. 9/2002, ki bremenijo dolžnika Občino Komenda. Višje sodišče je namreč s sklepom št. III Cp 1594/2002 razveljavilo izpodbijani sklep št. In 9/2002 z dne 14.6.2002 za denarno kazen v višini 20.000.000,00 SIT, ni pa razveljavilo že pravnomočnih sklepov o plačilu zneskov, za katere vrši poizvedbe.
Prosilec je dne 17.1.2005 pri Pooblaščencu vložil pritožbo zaradi molka organa. Navedel je, da je organ zaprosil za posredovanje podatkov v zadevi št. In 9/2002 z dne 3.11.2004: Poizvedbe o plačilu denarne kazni v znesku 5.000.000,00 SIT in 10.000.000,00 SIT po izdanem sklepu z dne 14.6.2002, ki je pravnomočen in izvršljiv. Organ je posredoval informacijo, vendar ne na zastavljeno vprašanje. Organ se je skliceval na denarno kazen 20.000.000,00 SIT in ugovor na to plačilo, za kar pa ni želel podatkov. Ponovno je zaprosil za posredovanje podatkov iste vsebine kot v prvem zaprosilu in razširjene poizvedbe dne 10.12.2004. Ker je zakonsko določen rok za odločitev pretekel, vlaga pritožbo zaradi molka organa in predlaga kaznovanje uradne osebe za prekršek, ki v predpisanem roku ni posredovala informacije javnega značaja.
Pooblaščenec je dne 9.2.2004 organu posredoval pritožbo in na podlagi 1. odst. 255. čl. ZUP od organa zahteval, da ga obvesti o razlogih, zaradi katerih ni bila izdana odločba.
Organ je dne 11.2.2005 z dopisom št. Su 0204/2005-1 posredoval pojasnilo, da glede na to, da prosilec v prvem dopisu ni natančno navedel, na katero zadevo se zahteva nanaša, je pri odgovoru z dne 22.11.2004 šteto, kot da se poizvedba nanaša na sklep št. In 9/2002 z dne 14.6.2002, ki ga je prosilec svoji vlogi priložil. Obveščen je bil, da sklep, s katerim je bilo odločeno o denarni kazni, ni postal pravnomočen, upnik pa je predlagal nadaljevanje izvršbe z izvršilnim sredstvom, zato na podlagi omenjenega sklepa ni podlage, ki bi dolžnika zavezovala k plačilu denarni kazni oziroma, da bi bila kazen sploh lahko izterjana. Prosilec je sicer dne 10.12.2004 ponovno zaprosil za podatke v zadevi št. In 9/2002, toda na te poizvedbe niso podali odgovora, ker so šteli, da je odgovor na to zahtevo že vsebovan v podatkih, ki so bili prosilcu posredovani z dopisom z dne 22.11.2004. Ne glede na to pa v zvezi s tem po ponovnem pregledu spisa še sporočajo, da je tekom postopka postal pravnomočen sklep št. In 9/2002 z dne 15.3.2002 in z dne 17.5.2002, po katerem je sodišče na podlagi 226. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju izreklo denarno kazen v višini 5.000.000,00 SIT in 10.000.000,00 SIT. V zvezi s tem je bila izdana odredba finančno računovodski službi Okrožnega sodišča v Ljubljani, da izterja denarni kazni. V zvezi z dostopom do informacij, vezanih na sojenje oziroma sodne postopke, pa prosi še za pojasnilo, ali se določbe ZDIJZ nanašajo predvsem na zadeve sodne uprave oziroma, ali se za dostop do informacij, vezanih na sojenje oziroma sodne postopke uporabljajo določbe postopkovne zakonodaje, Zakona o sodiščih in Sodnega reda, za dostopa do javnih knjig pa področna zakonodaja o zemljiški knjigi oz. sodnem registru.
Pooblaščenec je pojasnilo organa dne 15.2.2005 zaradi možnosti umika pritožbe posredoval prosilcu ter mu pojasnil, da se je potrebno v zvezi s podatkom o izterjavi denarne kazni obrniti na Okrožno sodišče v Ljubljani in da imajo vsa sodišča določeno skupno uradno osebo za posredovanje informacij javnega značaja.
Prosilec je dne 21.2.2005 sporočil, da je organ sicer navedel, da je bila izdana odredba finančno-računovodski službi Okrožnega sodišča v Ljubljani, vendar pomanjkljivo, ker ne navaja niti opravilne številke niti datuma izdane odredbe. Glede na daljši časovni odmik reševanja in naloge višjega sodišča razširja poizvedbo in sprašuje, ali je dolžnik Občina Komenda svojo obveznost iz izvršilnega naslova že izpolnila. Ker na vprašanje ni prejel odgovora, pritožbe ne umika.
Pritožba je utemeljena.
1. Procesne predpostavke za obravnavo zahteve za dostop do informacije javnega značaja
Uvodoma Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec zahtevo za dostop do informacije javnega značaja vložil v obliki poizvedbe. Postavil je namreč vprašanje, ali sta določeni denarni kazni s strani Občine Komenda, kot sta bili določeni v izvršilnem postopku, že plačani. Ne glede na to, da iz opredelitve informacije javnega značaja (1. odst. 4. čl. ZDIJZ) izhaja, da so to le tiste informacije, pri katerih je izpolnjen kriterij materializirane oblike in ne za odgovore na raznovrstna vprašanja, je Pooblaščenec zahtevo obravnaval vsebinsko. V skladu s 3. odst. 17. čl. ZDIJZ namreč prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu, organ obravnava zahtevo po tem zakonu. Upoštevati je potrebno tudi, da so procesne predpostavke za dostop do informacije javnega značaja izpolnjene v skladu z 2. odst. 17. čl. ZDIJZ takoj, ko poleg načina seznanitve prosilec opredeli informacijo, s katero se želi seznaniti. Iz navedenih določb med drugim sledi, da ni mogoče zahtevati od prosilca, da natančno označi dokument, ki vsebuje želeno informacijo javnega značaja, ampak da zadostuje takšna označba informacije po vsebini, ki organu omogoča prepoznavo in določljivost dokumenta, ki želeno informacijo vsebuje. Drugačno ravnanje bi nasprotovalo namenu ZDIJZ, kot je opredeljen v 1. odst. 2. čl.: Namen tega zakona je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. V tej določbi je vsebovano načelo odprtosti, ki zapoveduje takšno razlago določb ZDIJZ, ki usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse z namenom, da lahko vsi, predvsem državljani, tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov. Ker se v skladu s 4. odst. 27. čl. ZDIJZ postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, je potrebno zahtevo po opredelitvi informacije javnega značaja obravnavati v duhu procesnega načela varstva pravic stranke, podrobneje določenega v 7. čl. ZUP. Po tej določbi morajo organi pri postopanju in odločanju strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. V 4. odst. istega člena je določeno še, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Načela upravnega postopka so tako temeljno razlagalno merilo tudi v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Po oceni Pooblaščenca, upoštevaje zgoraj navedene določbe in načelo odprtosti, je kljub temu, da prosilec svoje zahteve ni postavil v trdilni, temveč v vprašalni obliki, mogoča vsebinska obravnava zadeve, ker je izpolnjeno merilo določljivosti informacije. Če torej organ razpolaga z dokumenti, ki vsebujejo odgovore na vprašanja oziroma, iz katerih je mogoče razbrati odgovore na postavljena vprašanja, je dolžan v skladu z ZDIJZ odločiti, ali so ti prosto dostopni. Zgoraj navedena načela torej ne dopuščajo zavrnitve zahteve zgolj iz razloga, ker je sestavljena v obliki vprašanja.
2. Pojem in obstoj informacije javnega značaja
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. č. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so prosilcem prosto dostopne informacije javnega značaja, tako ima vsakdo pravico, da od organa pridobi informacijo javnega značaja na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev.
V skladu z opisano definicijo informacije javnega značaja je bilo potrebno v pritožbenem postopku najprej razjasniti vprašanje, ali je izpolnjeno prvo merilo in sicer, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo v določeni obliki oziroma, ali je izpolnjeno merilo materializirane oblike. Če se namreč informacije javnega značaja, ki jih prosilec zahteva, zajete v dokumentu, s katerim organ razpolaga, je potrebno odločiti o tem, ali so ti dokumenti prosto dostopni vsakomur, lat. erga omnes.
Pooblaščenec je v teku reševanje pritožbe zaradi molka organa v skladu z določbo 2. odst. 255. čl. ZUP opravil ogled vseh spisov zadeve. Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve narave zahtevanih dokumentov, je Pooblaščenec dne 19.8.2005 v prisotnosti vodje finančno-računovodske službe in vodje depozitov Okrožnega sodišča v Ljubljani opravil in camera ogled. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na vse dokumente, povezane z izterjavo po sklepih št. In 9/2002 z dne 15.3.2002 in št. In 9/2002 z dne 17.5.2002 Okrajnega sodišča v Kamniku, na podlagi katerih je bila izdana odredba finančno-računovodski službi Okrožnega sodišča v Ljubljani, da izterja denarni kazni.
Na ogledu je bilo ugotovljeno, da je organ prosilcu dne 8.8.2005 posredoval informacijo KLB76/05 št. AM-6205, da je bila denarna kazen v višini 5.000.000,00 SIT izterjana, za denarno kazen v višini 10.000.000,00 SIT pa je bil ponovno poslan izvršilni predlog dne 11.2.2005.
Na ogledu je Pooblaščenec pregledal naslednje dokumente:
• sporočilo finančno-računovodske službe Okrožnega sodišča v Ljubljani prosilcu št. AM-6205 z dne 8.8.2005,
• pregled postavk partnerja, datum izpisa 17.8.2005 v zvezi z izvršilnim postopkom Ig 05/00062,
• predlog za izvršbo opr. št. In 2005/0062, ki ga je Okrajno sodišče v Kamniku prejelo dne 18.2.2005,
• sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku opr. št. In 2002/0009 z dne 15.3.2002,
• sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku opr. št. Ig 2005/0062 z dne 23.2.2005 in
• faks sporočilo pošiljatelja Okrajno sodišče v Kamniku naslovniku Okrožnemu sodišču v Ljubljani za predlog za izvršbo in sklep o izvršbi opr. št. In 9/2002.
Na ogledu je bilo ugotovljeno, da je sklep Okrajnega sodišča v Kamniku opr. št. In 9/2002 z dne 17.5.2002 finančno-računovodska služba Okrožnega sodišča v Ljubljani prejela po faksu dne 17.8.2005, sklepa pod isto opravilno številko z dne 15.3.2002 pa ni nikoli prejela. Kljub temu je bil izdelan predlog za izvršbo, ker naj bi Okrajno sodišče v Kamniku v februarju leta 2005 telefonsko urgiralo, da je treba izdati predlog za izvršbo za 5.000.000,00 SIT.
V obravnavanem primeru je Pooblaščenec ugotovil, da je prosilec sicer postavil zahtevo za dostop do informacije v obliki vprašanja in sicer, ali je Občina Komenda že izpolnila svojo obveznost po sklepih št. In 9/2002 z dne 15.3.2002 (v višini 5.000.000,00 SIT) in sklep pod isto opravilno številko z dne 17.5.2002 (v višini 10.000.000,00 SIT). Kljub temu, da je zahteva postavljena v obliki vprašanja, pa na podlagi opravljenega ogleda Pooblaščenec ugotavlja, da se odgovor na eno poizvedbo in sicer, ali je obveznost po sklepu št. In 9/2002 z dne 15.3.2002 (znesek 5.000.000,00 SIT) že plačana, nahaja v dokumentu, ki izpolnjuje vsa merila za informacijo javnega značaja.
Pregled postavk partnerja, izpisan dne 17.8.2005, je namreč dokument, ki se nanaša na izvršilni postopek opr. št. In 9/2002 zoper dolžnika Občino Komenda, Zajčeva 23, Komenda, in sicer na plačilo denarne kazni Kamnik.
Kot določa 1. odst. 4. člena ZDIJZ, gre pri tem dokumentu za informacijo, ki jo organ izdela pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa (prim. doktorska disertacija mag. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149). Pri tem dokumentu gre za podatek, povezan s sodnim postopkom, zato je izpolnjeno merilo, da gre za informacijo, ki izhaja iz delovnega področja organa. Organ je namreč sodišče, ki je v skladu s 3. tč. 2. odst. 99. čl. Zakona o sodiščih stvarno pristojen za odločanje v zadevah izvršbe in zavarovanja (Ur.l. RS; št. 19/1994 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZS). Kot je bilo ugotovljeno na ogledu, se ta nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), tako da je izpolnjeno drugo merilo. Tretje merilo za obstoj informacije javnega značaja je prav tako izpolnjeno takrat, ko organ z dokumentom razpolaga oziroma ga poseduje.
Ob tem Pooblaščenec pripominja, da iz opredelitve informacije javnega značaja poleg zgoraj že obrazloženega izhaja, da organi, zavezani po ZDIJZ, prosilcem niso dolžni posredovati pojasnil, raznih obrazložitev, komentarjev in razlag, temveč le informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. čl. ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci po ZDIJZ niso dolžni dati prosilcu pojasnila v zvezi s posredovanimi informacijami, da postavijo posredovano informacijo v kontekst ali da ovržejo morebitne sume o nepravilnostih v zvezi s posredovanimi informacijami.
ZDIJZ se sicer lahko nanaša tudi na sodne postopke, vendar ob tem ne razveljavlja določb posameznih postopkovnih zakonov, ampak predstavlja tem določbam vzporeden sistem. ZDIJZ se nanaša le na dostop do tistih informacij, ki imajo javni značaj in ne nujno do celotnega sodnega spisa.
Glede druge informacije, ki jo zahteva prosilec in sicer, ali je obveznost po sklepu št. In 9/2002 z dne 17.5.2002 (znesek 10.000.000,00 SIT) že plačana, pa Pooblaščenec na podlagi opravljenega ogleda ugotavlja, da dokumenti, ki bi zadostili zahtevi prosilca, niso nastali. Ker ta podatek ni zajet v že nastalem dokumentu, v tem delu ni mogoče govoriti o obstoju informacije javnega značaja. Ker v tem delu ni izpolnjen prvi pogoj iz 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga, da torej ni izpolnjen pogoj, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike.« Ker z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga, zavezanci v skladu z ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.
4. Presoja izjeme po 8. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Ker je Pooblaščenec v tej zadevi odločil zaradi molka organa prve stopnje kot pritožbeni organ sam na podlagi 3. odst. 255. čl. ZUP, je moral preizkusiti tudi, ali so kljub izpolnjevanju meril za informacijo javnega značaja pri dokumentu »Pregled postavk partnerja, izpisan dne 17.8.2005«, podane izjeme od prostega dostopa, kot ga določa 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. V tem primeru je Pooblaščenec moral preizkusiti, ali je podana izjema po določbi 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V tem primeru se prosilcu lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. ZDIJZ tako določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo izjeme.
Za uveljavitev izjeme iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je torej poleg pogoja, da je (sodni) postopek še v teku, bistven tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Ta pogoj pa zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora biti izkazano, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi sodnega (izvršilnega) postopka. Ogrozitev mora vsakokrat biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Dostop se torej v takšnem primeru lahko zavrne le, če bi razkritje podatka ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Pri tem mora biti verjetno izkazano, da bi bil z razkritjem prizadet nek interes (v konkretnem primeru, da bi bil z razkritjem pregleda postavk ogrožen tek izvršilnega postopka pod opr. št. In 9/2002).
V obravnavani zadevi izvršilni postopek sicer še ni pravnomočno končan, vendar po oceni Pooblaščenca z razkritjem zgoraj navedenega dokumenta v ničemer ni izkazana ogrozitev pravno varovane dobrine oziroma nastanek resne škode na izvedbi izvršilnega postopka. Ob tem je potrebno posebej upoštevati, da gre le za plačilo denarne kazni v izvršilnem postopku, ki naj bi tekel na podlagi izvršilnega naslova, na primer pravnomočne sodbe, ki pa je lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi še spremenjena ozirom razveljavljena. Glede na to, da gre za denarno kazen, ki jo je plačala Občina Komenda, pa Pooblaščenec opozarja tudi na močno izražen interes javnosti zaradi vidika porabe javnih sredstev.
Kot je razvidno iz pritožbenega postopka, je prosilec vložil pritožbo zato, ker je bil organ v molku, saj ni odločil o zahtevi v skladu s postopkovnimi določbami ZDIJZ in ZUP, ki se v postopku s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja uporablja subsidiarno (2. odst. 15. čl. ZDIJZ). Ker se molk organa v skladu s 4. odst. 22. čl. ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za delno ugoditev zahtevi, to pomeni, da je pritožba delno utemeljena. Pooblaščenec je na podlagi 3. odst. 255. čl. ZUP o zahtevi prosilca odločil in podal tudi razloge za delno ugoditev zahtevi.
Povsem na koncu Pooblaščenec pojasnjuje, zakaj je organ zavezan za posredovanje dokumenta »Pregled postavk partnerja, izpisan dne 17.8.2005« v zadevi Okrajnega sodišča v Kamniku opr. št. In 9/2002. Dokument se namreč nanaša na izvršilni postopek pred organom, nahaja pa se v finančno-računovodski službi (v nadaljevanju FRS) Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je skupna FRS za vsa okrajna sodišča iz ljubljanskega sodnega okrožja. Slednje trditve ne dokazuje le ogled, ki ga je Pooblaščenec opravil v tej zadevi, temveč tudi naslednje določbe Sodnega reda (Ur.l. RS; št. 17/1995):
• Po določbi 130b člena Sodnega reda okrajna sodišča posredujejo podatke o javno finančnih prihodkih skupni finančno-računovodski službi okrožnega sodišča na obrazcu iz 130. a člena sodnega reda, razen v primeru, ko je med njimi vzpostavljen sistem za elektronski prenos podatkov.
• Iz določbe 2. odst. 176. čl. izhaja, da lahko v zvezi s finančnim poslovanjem sodišč predsednik okrožnega sodišča skliče delovne sestanke s predsedniki okrajnih sodišč z območja okrožnega sodišča.
• Po določbi 2. odst. 347. čl. poslovanje s sredstvi za delo okrožnega in okrajnega sodišča opravlja računovodstvo okrožnega sodišča.
• Tudi iz določbe 348. člena izhaja, da se proračunska sredstva za delo okrožnega in okrajnih sodišč iz njegovega območja, zagotavljajo v okviru finančnega načrta okrožnega sodišča. Obseg sredstev za delo vsakega okrajnega sodišča se izkazuje ločeno od obsega sredstev za delo okrožnega sodišča. Če skupni obseg sredstev za delo okrajnih sodišč ni razmejen, se razmejitev opravi na sestanku predsednika okrožnega in predsednikov okrajnih sodišč (drugi odstavek 178. člena); v primeru nesoglasja odloči minister, pristojen za pravosodje. Okrožno in okrajno sodišče posluje na podlagi žiro računa okrožnega sodišča. Blagajniško poslovanje okrajnega sodišča se zagotavlja z akreditivi.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka