Prosilec - Srednja upravno administrativna šola Ljubljana
+ -Številka: 021-1/2005/27
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Datum: 18. 10. 2005
Številka: 021-1/2005/27
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja, po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju: Pooblaščenec) na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/2005, v nadaljevanju: ZDIJZ) in 1. odstavka 252. čl. ter 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99, 70/00 in 52/02 in 73/04; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……..(v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo št. 41/2005 z dne 26.01.2005, Srednje upravno administrativne šole Ljubljana, Poljanska 24, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se delno ugodi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni posredovati fotokopije zapisnikov sveta SUAŠ za šolsko leto 2003/2004, dolžan pa je izbrisati imena in priimke dijakov.
3. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijana odločba.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 11.08.2004 naslovil na organ zahtevo, da mu zaradi sodnega postopka v zvezi s tožbo, ki jo je vložil zoper SUAŠ, omogočijo vpogled v gradivo konferenc Učiteljskega zbora SUAŠ, ter drugo potrebno dokumentacijo, s katero razpolaga šola in možnost kopiranja gradiva. Predvsem potrebuje kopije vseh zapisnikov Učiteljskega zbora v šolskem letu 2003/2004 in poročilo o doseženih rezultatih v 2. ocenjevalni konferenci šolskega leta 2003/2004. Potrebuje tudi kopije poročil sestankov sindikata SVIZ SUAŠ, saj jih ( razen dveh zapisnikov IO sindikata SVIZ) nima, niti z njimi do danes ni bil seznanjen. Nadalje navaja, da naj bi bili po novem vsi zapisniki sindikata SVIZ dostopni v prostorih izobraževanja odraslih. Ker je celotno vodstvo tudi včlanjeno v navedeni sindikat in ker organ posreduje ustrezne ključe, zahteva, da mu omogočijo tudi kopije teh zapisnikov.
Dne 03.01.2005 je prosilec na Pooblaščenca naslovil dopis, v katerem prosi, da ukrepa v skladu z ZDIJZ. Pooblaščenec je dopis štel za pravilno vloženo pritožbo zaradi molka organa, saj se je smiselno iz nje dalo razbrati vse potrebne sestavine pritožbe. Prosilec je opozoril, da je od organa zahteval zapisnike sej učiteljskega zbora SUAŠ.
Dne 07.01.2005 je Pooblaščenec izdal sklep št.: 021-1/2005/2, s katerim je organu naložil, da mora v roku 8-ih dni odločiti o zahtevi prosilca v skladu z določbami ZDIJZ. Odločil je, da mora postopek speljati uradna oseba organa, imenovana na podlagi 9. čl. ZDIJZ, ter o izvedbi postopka obvestiti Pooblaščenca. Pooblaščenec je organ opozoril, da so sestavine odločbe natančno določene v 210. čl. in naslednjih ZUP, tako da zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja v obliki dopisa ne zadostuje postopkovnim standardom, ki jih je uzakonil ZDIJZ. Potrebno je odločati z vidika pridobitve določenega dokumenta. Prosilci imajo namreč v skladu s 5. čl. ZDIJZ pravico zahtevati vpogled v dokument ali pa zahtevati prepis, fotokopijo ali elektronski zapis dokumenta. Organ pa ima pravico in dolžnost presojati o izjemah pri dostopu, ki so navedene v 6. čl. ZDIJZ. Če organ zahtevo za dostop zavrne ali zavrže, mora izdati odločbo s pravnim poukom v skladu z ZUP.
Organ je dne 11.01.2005 z dopisom št. 14/2005 pozval prosilca, da mu do 14.01.2005 posreduje pisni seznam oz. specifikacijo informacij javnega značaja, v katere želi vpogled, da mu bodo skladno z ZDIJZ lahko omogočili vpogled v gradivo, njegovo prepisovanje in fotokopiranje.
Prosilec je z dopisom z dne 13.01.2005 organu posredoval pisni seznam oz. specifikacijo dokumentov, ki jih zahteva, in sicer:
- kopije zapisnikov sveta SUAŠ za šolsko leto 2003/2004,
- kopije zapisnikov Učiteljskega zbora SUAŠ za šolsko leto 2003/2004,
- kopije zapisnikov in vabil sindikata SUAŠ za šolsko leto 2003/2004,
-poročilo o doseženih rezultatih posameznih ocenjevalnih konferenc za šolsko leto 2003/2004,
- spričevalo o službi: spisek zadolžitev in opravil, ki jih je opravljal na šoli SUAŠ v času njegove zaposlitve,
- druge dokumente, ki se nanašajo na prosilca od leta 2003 do 13.01.2005.
Ker organ ni odločil o zahtevi prosilca v roku, ki mu ga je določil Pooblaščenec v zgoraj navedenem sklepu, je prosilec dne 25.01.2005 na organ vložil pritožbo zaradi molka organa. V pritožbi navaja, da z molkom kršijo določbe ZDIJZ in da ponovno zahteva, da mu v skladu z 4. odstavkom 25. čl. ZDIJZ omogočijo vpogled v dokumentacijo in izročitev zahtevane kopije podatkov jasno razvidnih tako iz sklepa, pa tudi iz njegovega odgovora na poziv organa z dne 14.01.2005. Razen spričevala o službi, ki ga je prejel prejšnji teden, do 21.01.2005 ni prejel odgovora, zato meni, da gre zopet za neupravičen molk organa. Nadalje še navaja, da kot je organu znano, jih toži iz naslova redne odpovedi iz krivdnih razlogov in mu z molkom tudi onemogočajo pripravo na glavno obravnavo na Delovnem in socialnem sodišču, ki bo dne 28.01.2005.
Organ je dne 26.01.2005 izdal odločbo št. 41/2005, s katero je zahtevek prosilca delno zavrnil.
V obrazložitvi je navedel, da je organ dne 11.08.2004 od prosilca prejel prošnjo in zahtevo za omogočanje dostopa do informacij javnega značaja, ki jih potrebuje zaradi priprave gradiva za sodni postopek v zvezi s tožbo na Delovnem in socialnem sodišču Ljubljana. Prosilec je od organa zahteval vpogled v gradivo konferenc Učiteljskega zbora SUAŠ in sicer vse zapisnike Učiteljskega zbora v šolskem letu 2003/2004 in poročilo o doseženih rezultatih v 2. ocenjevalni konferenci leta 2004. Prosilec je zahteval tudi kopije poročil sestankov SVIZ SUAŠ. Organ je prosilcu omogočil vpogled v zahtevane dokumente, iz katerih si je prosilec informacije tudi izpisal, nekaj dokumentov pa je bilo tudi kopiranih. Organ je o navedenem vpogledu prosilca v skladu s 22. čl. ZDIJZ naredil tudi uradni zaznamek. Glede na navedeno so trditve prosilca, da mu dostop do zahtevanih informacij ni bil omogočen, neresnične.
Ker je organ menil, da je prosilcu dne 16.08.2004 že omogočil vpogled v dokumente, ki jih je le ta takrat zahteval, je organ na podlagi odločbe Pooblaščenca (pravilno sklepa, op. Pooblaščenca) z dne 07.01.2005, prosilca z dopisom z dne 11.01.2005 pozval, da naj v roku treh dni posreduje seznam dokumentov, v katere želi vpogledati, kar je prosilec tudi storil.
Organ je v skladu z 20. čl. ZDIJZ zahtevo prosilca po izročitvi kopij poročil sestankov SVIZ SUAŠ posredoval sindikalnemu telesu SVIZ SUAŠ, saj sam ne razpolaga z zahtevanimi informacijami, ter o tem z dopisom z dne 13.01.2005 obvestil tudi prosilca.
Nadalje organ v obrazložitvi odločbe navaja, da je dne 21.01.2005 prejel pritožbo prosilca zaradi molka organa, vendar organ meni, da pritožba prosilca ni utemeljena, saj je na podlagi dopolnjene zahteve prosilca z dne 13.01.2005, v skladu s 23. čl. ZDIJZ v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve, odločil o zahtevi prosilca ter ponoven postopek izvedel v skladu z roki, ki jih predpisuje ZDIJZ.
Organ je v skladu s 26. čl. ZDIJZ delno zavrnil zahtevo prosilca do dostopa do informacij, ki so kot izjeme navedene v 6. in 7. čl.ZDIJZ.
Organ je prosilcu dne 26.01.2005 poslal fotokopije zapisnikov sveta SUAŠ, pri tem pa je iz omenjenih dokumentov v skladu s 16. čl. Uredbe o posredovanju informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 115/2003) izločil informacije iz 6. čl. ZDIJZ, tako da jih je trajno prekril na sami kopiji. Pri tem so bile zaradi varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 86/2004; v nadaljevanju ZVOP-1) prekrita vsa imena.
Organ prosilcu ni posredoval kopij zapisnikov Učiteljskega zbora SUAŠ, ker pri omenjenih dokumentih ne gre za informacijo javnega značaja. V skladu z 61. čl. ZOFVI vzgojiteljski, učiteljski oz. predavateljski zbor sestavljajo strokovni delavci javnega vrtca oz. šole ter obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom, daje mnenja o letnem delovnem načrtu, predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti, odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi, daje mnenja o predlogu za imenovanje ravnatelja, daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenja o predlogih ravnatelja, odloča o vzgojnih ukrepih in opravlja druge naloge v skladu z zakonom. V vseh naštetih primerih gre v skladu s 6. čl. ZDIJZ za podatke v zvezi z notranjim delovanjem in dejavnostjo zavoda in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Pri teh podatkih gre tudi za varstvo osebnih podatkov, saj zbor strokovnih delavcev opravlja naloge, ki so povezane z dijaki (npr. izrekanje vzgojnih ukrepov), delavci (mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja, pobude za napredovanje strokovnih delavcev) in ostalimi, ki imajo pravico do anonimnosti oz. do varstva njihovih osebnih podatkov. Organ zaključuje, da torej to niso informacije javnega značaja, kot jih opredeljuje 4. čl. ZDIJZ.
Organ nadalje navaja, da je prosilcu že dne 16.08.2005 ob vpogledu v celoti fotokopiral in z izpodbijano odločbo ponovno posredoval kopije poročil o doseženih rezultatih posameznih ocenjevalnih konferenc v šolskem letu 2003/2004. Organ s poročilom za 3. ocenjevalno obdobje ne razpolaga, ker ga prosilec ni oddal.
Spričevalo o službi, spisek zadolžitev in opravil, ki jih je prosilec opravljal na SUAŠ v času svoje zaposlitve in jih je zahteval, niso informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ, saj gre za podatke, ki se nanašajo izključno na prosilca in niso dostopni širši javnosti. Organ je omenjene podatke prosilcu izročil že 13.01.2005 in mu jih je skupaj z informacijami javnega značaja ponovno posredoval.
Organu ni znano, katere dokumente je prosilec mislil z drugimi dokumenti, ki se nanašajo nanj in mu niso bili posredovani. Organ ne razpolaga z nobenimi »drugimi dokumenti«, ki bi bili informacije javnega značaja po ZDIJZ.
Organ tako v obrazložitvi izpodbijane odločbe zaključuje, da je prosilcu omogočil vpogled oz. mu je posredoval zahtevane informacije javnega značaja, onemogočil pa mu je dostop do informacij, ki so izjema v skladu s 6. in 7. členom ZDIJZ.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, je prosilec dne 03.02.2005 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ki jo je Pooblaščenec na podlagi 239.čl. ZUP odstopil organu in ga pozval, da kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu s 245.čl. ZUP.
Prosilec v pritožbi navaja, da zavrnitev v izpodbijani odločbi ni delna, ampak z navedeno odločbo praktično ni dobil nobene zahtevane informacije. Navedbe v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da je organ prosilcu dne 16.08.2004 omogočil vpogled v zahtevane dokumente, iz katerih si je prosilec informacije tudi izpisal, nekaj dokumentov pa je bilo tudi kopiranih, je sicer resnična, vendar pa, ker se je bližal konec uradnih ur, ker je imel prosilec še druge opravke, ker je v slabih 20 minutah pregledal le tretjino dokumentacije in ker mu niso omogočili kopiranja rezultatov druge konkurence, niti zapisnikov učiteljskega zbora, je tajnico pri organu prosil, da si dokumentacijo ogleda naslednje dni. Njen odgovor je razumel kot strinjanje, vendar mu je bil ogled preostale dokumentacije naslednji dan preprečen. V zvezi z nedostopnostjo sicer javnih podatkov in podatkov, do katerih je imel kot zaposlen pri organu uradno pravico do dostopa, se je že večkrat pritožil: šolskemu inšpektoratu, svetu šole SUAŠ, Ministrstvu za šolstvo in šport, varuhu človekovih pravic, komisiji za šolstvo DZ RS, sindikatu SVIZ. Glede vseh svojih pritožb, pa tudi glede kratene pravice do informacij nikdar ni prejel odgovora, če pa je odgovor prišel (npr. od varuha) pa je bil napoten na drugo inštitucijo. K odločbi o delni zavrnitvi zahteve po podatkih, so bile v prilogi priložene kopije zapisnikov sej sveta SUAŠ, vsa imena so bila izbrisana.
Organ je dne 26.08.2005 z dopisom št. 658/2005 in s prilogami odstopil pritožbo v reševanje Pooblaščencu. Ob tem je izrazil mnenje, da je pritožba prosilca neutemeljena in da so navedbe v pritožbi neresnične, saj je prosilcu omogočil vpogled v vse zahtevane dokumente, razen v poimenske izjave posameznikov, dane na svetu šole, ki jih je trajno prekril na fotokopijah zapisnikov sveta šole, ter v zapisnike Učiteljskega zbora SUAŠ, ker meni, da gre pri tem v skladu s 6. čl. ZDIJZ za podatke v zvezi z notranjim delovanjem in dejavnostjo zavoda in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Organ nadalje navaja, da je razlog prosilca, da ni vpogledal v vse dokumente, ker je imel še druge opravke, skrajno neutemeljen in neresen in ne more biti razlog za trditev, da so mu bile informacije onemogočene.. Prav tako pa organ tudi sporoča, da je prosilec podal zahtevo za omogočanje dostopa do informacij javnega značaja, ker je informacije potreboval za pripravo gradiva za sodni postopek v zvez s tožbo na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Ker pa sta organ in prosilec dne 10.05.2005 v delovnem sporu sklenila sodno poravnavo, s katero izjavljata, da iz naslova delovnega razmerja drug do drugega nimata nobenih zahtevkov, organ meni, da prosilec nima več razlogov za pritožbo, ki jo je vložil že 03.02.2005, torej pred sklenitvijo sodne poravnave.
Pooblaščenec je dne 08.09.2005 v telefonskem razgovoru s prosilcem le temu zastavil vprašanje, ali ima po sklenjeni sodni poravnavi, navedeni zgoraj, še interes za vztrajanje pri vloženi pritožbi. Prosilec je povedal, da pri vloženi pritožbi vztraja, saj dokumentov navedenih v zahtevi ni potreboval samo za sodni spor, temveč tudi iz drugih razlogov.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, je Pooblaščenec z vabilom št. 021-1/2005/24 z dne 08.09.2005 razpisal ogled in camera v prostorih organa, ki ga je nato dne 04.10.2005 tudi opravil.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec zahteva:
- kopije zapisnikov sveta SUAŠ za šolsko leto 2003/2004 z imeni in priimki,
- kopije zapisnikov Učiteljskega zbora SUAŠ za šolsko leto 2003/2004,
- kopije zapisnikov in vabil sindikata SUAŠ za šolsko leto 2003/2004,
-poročilo o doseženih rezultatih posameznih ocenjevalnih konferenc za šolsko leto 2003/2004,
- druge dokumente, ki se nanašajo na prosilca od leta 2003 do 13.01.2005.
1. Pojem informacije javnega značaja in delovno področje organa
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki v 1. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) osebe javnega prava.
Organ je javni vzgojno izobraževalni zavod in kot tak sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odst. 1.čl. ZDIJZ.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev.
Pooblaščenec je v konkretnem primeru moral primarno razčistiti, ali gre za informacije javnega značaja, ki se nahajajo v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb in obenem izvira iz delovnega področja organa (1. odstavek 4. člena ZDIJZ). Delovno področje organa je opredeljeno v področnem Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/1996 s spremembami, v nadaljevanju: ZOFVI-UPB3) in določa pogoje za opravljanje, način upravljanja in financiranje vzgoje in izobraževanja na področjih določenih v 1. odst. 1. čl. Širše ali celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ in zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami.
Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149).
Pojem delovno področje iz 4. člena ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma delovno področje po določilih ZOFVI-UPB3, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih tudi še v področnih pravilnikih, sklepih, uredbah (npr. Pravilnik o ocenjevanju o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju (UL RS št. 49/1997, v nadaljevanju: Pravilnik, ne velja od 13.08.2005), temveč vse informacije, ki so na kakršenkoli način povezane s temi pristojnostmi.
Ker se prosilčeva zahteva nanaša na informacije o delovanju organov šole (svet, ravnatelj, direktor, kolegij) in strokovnih organov šole (učiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor, razrednik in strokovni aktivi), gre tudi v tem delu za delovno področje organa in zato tovrstna informacija izpolnjuje pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Pooblaščenec pa mora ugotoviti in presoditi še dvoje:
1.) ali zahtevani dokument sploh obstaja in
2.) če dokument obstaja, ali je morda izkazana katera koli izjema od dostopa po določilu 6. člena ZDIJZ.
2 ) Ogled dokumentov in camera
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve narave zahtevanih dokumentov, je Pooblaščenec dne 04.10.2005 v prisotnosti pooblaščene osebe organa pri organu opravil in camera ogled obravnavanih dokumentov na podlagi 199. člena ZUP. Organ je Pooblaščencu omogočil vpogled v vse dokumente, s katerimi razpolaga in glede katerih je prosilcu zavrnil dostop v celoti ali delno.
Pooblaščenec je glede posameznih zgoraj navedenih dokumentov iz prosilčeve zahteve vpogledal v:
1) zapisnike sej Sveta Šole SUAŠ za šolsko leto 2003/2004, ki jih je bilo pet. V enem šolskem letu so običajno dva ali trije redni Sveti Šole, če jih je več, gre za izredne. Zapisniki Sveta šole se številčno vodijo po mandatu (4. letni), kar pomeni, da zaporedna številka na zapisniku ni vezana na eno šolsko leto, temveč na štiri. Pooblaščenec je po pregledu celotne dokumentacije in pojasnil uradne osebe organa ugotovil, da je prosilec prejel vse zapisnike Sveta šole za šolsko leto 2003/2004 in sicer v obliki delnega dostopa z izbrisanimi imeni in priimki fizičnih oseb;
2) zapisnike pedagoških konferenc Učiteljskega zbora SUAŠ s prilogami, ki so različne glede na različna konferenčna obdobja, kakor tudi glede na različno problematiko, za katero je Učiteljski zbor pristojen in jo obravnava na posamezni pedagoški konferenci (analize uspeha celotne šole, poimenska obravnava posameznih dijakov – učni uspeh, vzgojna problematika, zapisnike sestankov aktiva, ki jih je cca 15, poročila o uspehu posameznega razreda za določeno konferenčno obdobje, poročila o uspehu na koncu pouka, poročila o negativnih dijakih ob koncu šolskega leta s poimenskim seznamom dijakov, seznami dijakov in učiteljev za posamezne kulturne, športne in druge dogodke, seznami poklicne mature z nadzornimi učitelji in dijaki, itd.);
3) poročila o doseženih rezultatih posameznih ocenjevalnih konferenc za šolsko leto 2003/2004 so zbrana kot priloga k zapisniku posameznih pedagoških konferenc Učiteljskega zbora in so navedena že v zgornji alineji;
4) obstoj drugih dokumentov od leta 2003 do 13.01.2005, ki se nanašajo na prosilca, vodi organ v okviru dokumentacije, ki se nanaša na postopek pred Delovnim in socialnim sodiščem. Gre za dokumente, ki jih je izdelal bodisi prosilec sam, bodisi sodišče ali organ, pri čemer je iz slednjih razvidno, da z njimi prosilec že razpolaga, kar je razvidno iz povratnice, podpisane s strani prosilca oz. iz lastnoročnega podpisa prosilca na samem dokumentu, s katerim je potrdil prejem dokumenta;
5) z zapisniki sindikata SUAŠ za šolsko leto 2003/2004 organ ne razpolaga, niti jih od sindikata SUAŠ nikoli ni zahteval, saj zato tudi nima zakonske podlage. Vabila na sestanke sindikata SUAŠ so vedno javno objavljena na oglasni deski šole in so torej dostopna vsem.
Pooblaščenec tako zaključuje, da je glede na zgornjo peto točko organ ravnal povsem zakonito, ko je zahtevo prosilca v tem delu s sklepom odstopil sindikatu SUAŠ, saj izdelava takšnega dokumenta ne sodi v pristojnost organa, temveč v pristojnost sindikata. V tem delu zahteve zato ni izpolnjen prvi pogoj iz zgoraj navedenega 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker z zahtevanim dokumentom organ ne razpolaga, o njem ne more odločati, saj so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah. Pooblaščenec ob tem zgolj pripominja, da ja sindikat SUAŠ pravna oseba zasebnega prava in ne sodi med zavezance po ZDIJZ.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih predstavlja odločanje de novo. To pomeni, da je Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam ocenil in presodil dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Glede pregledanih dokumentov je Pooblaščenec ugotavljal, ali so izkazane posamezne izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki predstavljajo pravno podlago za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij, kot izhaja iz točke 3.) in naslednjih obrazložitev te odločbe.
3. Izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od dostopa. Prvi odstavek 6. člena zato taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugimi tudi, ko gre na primer za podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (tč. 3).
Organ je svojo odločbo v delu oprl na izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, da naj bi torej zahtevani podatki predstavljali osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ zaključuje, da gre pri zahtevanih podatkih za osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po določilih ZVOP-1.
Namen ZVOP-1 je prav preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Po določilu 8. in 9. člena ZVOP-1 se smejo osebni podatki obdelovati samo v primerih in za namene, določene z zakonom ali na podlagi pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo. Ne glede na navedeno pa se v javnem sektorju lahko izjemoma obdelujejo (samo) tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se ti osebni podatki nanašajo.
Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 in ob dejstvu, da prosilec zahteva več različnih dokumentov, je Pooblaščenec posebej ugotavljal, ali gre za obstoj izjeme po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, za vsak sklop dokumentov posebej:
1. zapisnike sveta SUAŠ za šolsko leto 2003/2004 je prosilec prejel v obliki delnega dostopa z izbrisanimi imeni in priimki oseb, zato so bili predmet presoje samo imena in priimki, ki so navedeni v zapisniku. Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ime in priimek skupaj z dodatnim identifikacijskim znakom, in sicer, da gre za dijaka organa oz. da gre za delavca, zaposlenega pri organu, predstavlja osebni podatek, na podlagi katerega je posameznik določljiv. Vendar pa je pri tem potrebno ločiti ime in priimek dijaka, ki je vsekakor varovan osebni podatek (glej 1. odst. 6. čl. ZVOP-1), medtem ko je položaj zaposlenih pri organu drugačen, saj gre za javne uslužbence. 1. in 2. odstavek 1. čl. Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS št. 56/02, v nadaljevanju ZJU), namreč določata, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, javni sektor pa med drugim sestavljajo tudi javni zavodi, kamor sodi tudi organ. Na tem mestu je zato potrebno omeniti 3. odstavek 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, med drugimi tudi varstvo osebnih podatkov, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave za delovno mesto, ki izkazuje kvalifikacije osebe, potrebno za določeno delovno mesto. Javni uslužbenci, kamor spadajo tudi zaposleni pri organu, tako niso upravičeni pričakovati zasebnosti glede podatka o njihovem imenu in priimku. Ker je iz dokumentacije razvidno, da je v zapisniku naveden tudi odvetnik, Pooblaščenec ugotavlja, da imena in priimka odvetnika ni potrebno izbrisati, saj so vsi odvetniki že javno objavljeni na spletni strani Odvetniške zbornice, pod rubriko imenik odvetnikov, skupaj z naslovom in telefonsko številko.
Na tej podlagi je Pooblaščenec zaključil, da mora organ prosilcu posredovati fotokopije zapisnikov sveta SUAŠ za šolsko leto 2003/2004 z vsemi imeni in priimki, razen imen in priimkov dijakov, ki se izbrišejo na način, kot je organ storil v izpodbijani odločbi oz. kot bo obrazloženo v nadaljevanju (v skladu s 7.čl. ZDIJZ – delni dostop).
2. zapisniki Učiteljskega zbora SUAŠ za šolsko leto 2003/2004vsebujejo veliko osebnih podatkov - navedbe imen in priimkov, navedbe domačih naslovov, učni uspeh, v primeru obravnavanja izključitve dijaka in drugih vzgojnih ukrepov, ki jih izreka ravnatelj šole ali cel učiteljski zbor. Vsebina zapisnika sega torej na zelo občutljivo področje varstva zasebnosti, kot ustavno zagotovljene temeljne človekove pravice. Iz zapisnika je razvidno, da Učiteljski zbor obravnava tako izjave dijakov (kršiteljev), mnenje razrednika, celega oddelka, mnenje svetovalne službe. Na podlagi obravnavanega sledi razprava, stališča, mnenja in razmišljanja Učiteljskega zbora, da sprejme odločitev, ki se seveda tiče izključno posameznika, na katerega se nanaša. Ker Učiteljski zbor odloča tudi o dvigu učnega uspeha in pogojnih vpisih, zapisnik vsebuje tudi podatke o socialnih in zdravstvenih problemih posameznega dijaka. Na podlagi navedenega so v zahtevanih dokumentih nedvomno vsebovani varovani osebni podatki, katerih razkritje ni dopustno in bi pomenilo kršitev določil ZVOP-1. Pravna podlaga za razkritje teh podatkov v konkretnem primeru ni izkazana.
3. Poročila o doseženih rezultatih posameznih ocenjevalnih konferenc za šolsko leto 2003/2004 predstavljajo del priloge k zapisniku Učiteljskega zbora SUAŠ. Podlaga za zbiranje podatkov in izdelavo takšnega dokumenta predstavlja Pravilnik o ocenjevanju, o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju (UL RS št. 49/1997, v nadaljevanju: Pravilnik, ne velja od 13.08.2005, veljal pa je v času izdelave dokumenta, op. Pooblaščenca), ki v 41. čl. določa, da strokovni organi šole najmanj ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja analizirajo uspeh pri posameznih predmetih, in sicer za vsakega dijaka, oddelek in učno skupino. Analizo v posameznem ocenjevalnem obdobju obravnavajo dijaki, oddelek v navzočnosti razrednika, lahko pa tudi učiteljev posameznih predmetov. Ker so v obravnavanih dokumentih dijaki navedeni z imenom in priimkom, skupaj s predmetom, pri katerem imajo negativno oceno, Pooblaščenec zaključuje, da ne gre za informacijo javnega značaja, saj gre za varovane osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1 in 3. točko 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
4. Druge dokumente, ki se nanašajo na prosilca od leta 2003 do 13.01.2005, vodi organ v okviru dokumentacije, ki se nanaša na sodni postopek pred Delovnim in socialnim sodiščem zaradi odpovedi delovnega razmerja. Tudi slednja dokumentacija vsebuje veliko število osebnih podatkov oz. praktično same osebne podatke, zato je potrebno tudi v tem delu zahteve prosilca dostop zavrniti, saj je podana izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ. Ob tem pa je potrebno opozoriti, da je dolžnost Pooblaščenca, da v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoja, ali zahtevane informacije izpolnjujejo merila za informacije javnega značaja in so zaradi tega prosto dostopnem vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Navedeno pomeni, da ima prosilec močnejšo pravno podlago za vpogled v posamezne zadeve in s tem upravičenost do pridobitve podatkov, ki se nanašajo nanj, zlasti na podlagi ZVOP-1.
4.) Izjema po določilu 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ se v delu izpodbijane odločbe, ki se nanaša na zapisnike Učiteljskega zbora kot razlog za zavrnitev prosilčeve zahteve, opira tudi na izjemo po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki omogoča organu zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Prosilec zahteva dostop do zapisnikov pedagoških konferenc Učiteljskega zbora, ki sodi med strokovne organe v javni šoli in je določen v 60. čl. ZOFVI-UPB3, njegove pristojnosti pa so opredeljene v 61. čl. navedenega zakona, ki v drugem odstavku navedenega člena določa, da le-ta obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom, daje mnenje o letnem delovnem načrtu, predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti, odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi, daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja, daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih ravnatelja, odloča o vzgojnih ukrepih in opravlja druge naloge v skladu z zakonom. V konkretnem primeru gre torej za dokument, ki je nastal pri izvrševanju nalog strokovnega organa in poleg vsebine, ki je bila navedena zgoraj v okviru izjeme zaradi varstva osebnih podatkov, vsebuje tudi podatke o strategiji šole, odločitve, ki bi pripeljale do boljšega oz. večjega vpisa dijakov na šolo oz. do dviga interesa do šole (npr. prenova programa šole, ki bi bila za dijake zanimivejša). Organ ima tako interes, da pri vpisu zapolni vsa razpoložljiva prosta mesta, saj le to vpliva tako na finančna sredstva, ki jih prejme, kakor tudi na sistematizacijo delovnih mest učiteljev. Lahko bi rekli, da gre za neke vrste tržno obnašanje organa oz. t.im. konkurenco med posameznimi šolami. Minister za šolstvo in šport namreč uvaja nov projekt načina financiranja in upravljanja šolstva (projekt MoFAS)[1] v letu 2005, na posameznih izbranih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Novi model financiranja temelji na skupnem povprečnem strošku za dijaka oziroma vajenca in upošteva stroške dela v povezavi z veljavnimi izobraževalnimi programi in vzgojnim programom ter stroške, vezane za obratovanje objekta, poslovanja in razvoja.
Gre za izjemo, kjer je potrebno pri presoji utemeljenosti opraviti še test škode – ali bi razkritje povzročilo vsebinske motnje pri delovanju organa. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo 'notranji proces razmišljanja organa'. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa, konkretno torej organa, ki se ukvarja z izobraževanjem, gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Opisani način je v pravni teoriji znan kot 'deliberative process', torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čemer naj bi se omogočilo odkrito in do zaposlenih odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo omejeno, če bi bilo odprto splošni javnosti. Obenem pa je namen izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa 'notranjega razmišljanja' organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave.
Pooblaščenec tako zaključuje, da bi javnost tovrstnih dokumentov v tolikšni meri ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa, da obstaja resna in konkretna nevarnost motnje v delovanja organa, zato je v tem delu zahteve podana tudi izjema iz 11. točke 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ.
Opisana izjema je tako med drugim namenjena tudi zagotavljanju učinkovitega in kakovostnega dela organa, kar je v svoji širši perspektivi nedvomno tudi v interesu dijakov, učiteljev, lahko pa tudi družbe kot celote oziroma splošne javnosti, da se zagotovi čim višji nivo izobraževanja.
5.) Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Ob upoštevanju vsega navedenega Pooblaščenec posebej opozarja še na določilo 7. člena ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa, in določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
V konkretnem primeru pa je bistvenega pomena predvsem drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca seznani z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Pooblaščenec je pri ogledu namreč ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih, razen pri zapisnikih sveta SUAŠ, za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, kot tudi podatkov, sestavljenih v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, da bi bil delni dostop neutemeljen. Določilo 7. člena ZDIJZ in 16. člena Uredbe natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo mogoče oziroma izvedljivo. 16. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki. (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Implementacija delnega dostopa pa ne predstavlja samo tehničnih problemov ločevanja dostopnih od zavarovanih podatkov, ampak tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ker bi bili dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za upravičenca (primer Olli Mattila v. Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12.7.2001, ECR II-226).
Delni dostop je torej potrebno omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik. Pooblaščenec je v konkretnem primeru z ogledom ugotovil, da je delni dostop mogoče uporabiti le pri zapisnikih sveta SUAŠ, ko je potrebno izbrisati imena in priimke dijakov, medtem ko bi pri ostalih dokumentih delno razkritje ogrozilo zaupnost varovanih informacij. Delni dostop bi bil torej pri ostalih dokumentih nedopusten iz razloga ogrozitve zaupnosti varovanih informacij, obenem pa zaradi popolne izgube vrednosti tudi ne bi bil smiseln za prosilca.
Pooblaščenec opozarja, da drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena v 2. točki ZDIJZ določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki se odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Zato mora organ prosilcu posredovati fotokopijo zapisnikov Sveta šole za šolsko leto 2003/2004 v obliki delnega dostopa, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Organ je dolžan takoj po tem, ko bo prosilec prejel odločbo Pooblaščenca, posredovati fotokopije dokumentov tako, kot je odločeno s to odločbo. Ker ZUP v tretjem odstavku 224. člena določa, da odločba druge stopnje, s katero je bila odločba prve stopnje nadomeščena, postane izvršljiva, ko se vroči stranki, Pooblaščenec organ opozarja, da bo ta odločba postala izvršljiva v skladu z navedeno določbo.
Pooblaščenec je izpodbijano odločbo in ravnanje organa odpravil v delu, kot je navedeno v 2. točki izreka te odločbe in sam odločil na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, ker je organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede na dejansko stanje in posledično tudi napačno uporabil pravni predpis.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka