Prosilec zoper Upravno enoto Ptuj
+ -Številka: 021-78/2005/6
Kategorije: Osebni podatek
Datum: 13. 10. 2005
Številka: 021-78/2005/6
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju: Pooblaščenec), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 24/03 in 61/2005, v nadaljevanju: ZDIJZ), o pritožbi ………. (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo Upravne enote Ptuj, Slomškova ulica 10, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: organ), šifra 090-2//2005-2 (0602025) z dne 06.09.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja, na podlagi 1.odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP) naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je prosilcu dolžan v roku 15 dni v obliki fotokopije posredovati gradbeno dovoljenje, izdano investitorjema za parceli št. 22/10 in 22/11 k.o. Pacinje, tako da zabriše imeni, priimka in naslova fizičnih oseb, navedenih:
- na 1. strani dokumenta v 2. in 3. vrstici;
- na 1. strani dokumenta v 1. vrstici 1. točke gradbenega dovoljenja;
- na 2. strani dokumenta v 1. vrstici 1. odstavka obrazložitve gradbenega dovoljenja;
- na 3. strani dokumenta pod »Vročitev obvezno osebno«.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 11.05.2005 od organa zahteval fotokopijo gradbenega dovoljenja, izdanega investitorjema za parceli št. 22/11 in 22/10, obe k.o. Pacinje, in sicer zaradi dejstva, ker se je kot sosed mejaš želel seznaniti z vplivnim območjem objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje.
Organ je dne 03.06.2005 prosilca povabil v svoje prostore in ga seznanil, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano na osnovi predloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja št. G-858/2005, ki ga je izdelala Projekta inženiring Ptuj d.o.o., Trstenjakova 2, 2250 Ptuj. Ob navzočnosti uradne osebe je prosilec dokument tudi pregledal in se seznanil z vrisanim vplivnim območjem. O tem je organ napravil zapisnik št. 351-164/2005-(04069). Na željo prosilca je organ pojasnil, da v skladu z 2. točko 62. člena Zakona o graditvi objektov (UL RS, št. 110/02, 97/03 in 47/04, v nadaljevanju: ZGO-1) in izkazanim vplivnim območjem v pravnomočnem gradbenem dovoljenju prosilec ne more biti stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in zato fotokopije gradbenega dovoljenja ne more dobiti. Glede na določilo 69. člena ZGO-1 organ vroča gradbena dovoljenja le strankam in stranskim udeležencem v postopku. Glede na navedeno je organ menil, da prosilec nima pravne podlage za vročitev fotokopije gradbenega dovoljenja in je zato dne 27.06.2005 s sklepom št. 351-508/2005-3-(04069) zavrnil prosilčevo prošnjo.
Dne 18.07.2005 je prosilec vložil pritožbo zoper izdani sklep, v kateri navaja, da bi kot sosed mejaš moral biti stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, katerega izvajanje bistveno vpliva na poslabšanje kakovosti življenja za njegovo družino in zanj. Prosilec je prav tako menil, da bi morale biti odločbe upravnih organov dostopne vsem, ker so javne listine. Pri tem se je skliceval na ZDIJZ.
Organ je dne 17.08.2005 v dopolnitvi postopka izdal odločbo šifra 351-508/2005-5-(04069). Z njo je nadomestil sklep z dne 27.06.2005, in ugotovil, da je prosilec sosed mejaš parcele nameravane gradnje in da je parcela prosilca izven vplivnega območja, izkazanega v pravnomočnem gradbenem dovoljenju. V obrazložitvi je organ nadalje navajal, da prosilec ne more biti stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, vse dokler ne izkaže na zakon oprtega pravnega interesa. Organ je dal prosilcu v skladu s 7. in 8. členom ZUP in 70. členom ZGO-1 možnost, da izkaže svoj status stranskega udeleženca in predloži ekspertno mnenje, ki bi vplivno območje v pravnomočnem gradbenem dovoljenju prikazalo za napačno.
Prosilec je dne 22.08.2005 na Pooblaščenca naslovil pritožbo zoper odločbo organa, šifra 351-508/2005-5-(04069), z dne 17.08.2005. V njej je navedel, da je organ z omenjeno odločbo sicer ugodil njegovi pritožbi, vendar mu organ kljub temu noče izdati fotokopije izdanega gradbenega dovoljenja. Prosilec je nadalje menil, da mu organ v odločbi nalaga dodatne obveznosti, ki niso v neposredni zvezi z izdajo zahtevane fotokopije gradbenega dovoljenja.
Pooblaščenec je prosilčevo pritožbo prejel dne 24.08.2005 in na organ dne 29.08.2005 naslovil dopis, v katerem ga je v skladu s 1. odstavkom 255. člena ZUP pozval, da v naknadnem roku osmih dni na podlagi ZDIJZ odloči o zahtevi prosilca oziroma Pooblaščencu pojasni razloge za nepravočasno odločitev o zadevi.
Organ je dne 06.09.2005 izdal odločbo šifra 090-2/2005-2 (0602025), s katero je zavrnil prosilčevo zahtevo. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je bilo prosilčevi zahtevi ugodeno dne 03.06.2005, ko mu je bil omogočen ogled projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in je bil prosilec seznanjen z ugotovitvami, da vplivno območje pravnomočnega gradbenega dovoljenja ne sega preko meja gradbene parcele. Navedel je še, da je bil del projekta z vrisanim vplivnim območjem objekta fotokopiran in vročen prosilcu, da pa mu ni bila izdana fotokopija gradbenega dovoljenja, ker ne vsebuje želene informacije. Pri tem se je skliceval na zapisnik šifra 351-164/2005-(040069). V obrazložitvi odločbe je organ tudi menil, da je bilo dne 17.08.2005 prosilčevi pritožbi zoper sklep z dne 27.06.2005 ugodeno in mu tako omogočeno, da se skladno s 3. točko 70. člena ZGO-1 vključi v postopek izdaje gradbenega dovoljenja. V skladu s prejetim dopisom Pooblaščenca, poslanim dne 29.08.2005, pa je organ menil, da prosilčeva zahteva za izdajo fotokopije gradbenega dovoljenja ni utemeljena, ker gre za individualni upravni akt, v katerem so vsebovani podatki investitorjev in je zato podana izjema po 3. točki 6. člena ZDIJZ. Pri tem je organ kot informacijo javnega značaja opredelil tiste podatke, ki so navedeni v Pravilniku o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o upravnih aktih (UL RS, št. 13/2004, v nadaljevanju: Pravilnik) in so opredeljeni v njegovem 3. členu: podatki o identifikaciji upravnega akta, vrsti upravnega akta, podatki o nepremičninah, na katere se upravni akt nanaša, in zaznamba dokončnosti oziroma pravnomočnosti. To pa po mnenju organa ni od prosilca zahtevana fotokopija gradbenega dovoljenja, ki v celoti predstavlja individualni upravni akt, ki je bil izdan fizični osebi na podlagi njene zahteve, z namenom uresničevanja lastne individualne pravice do gradnje na zemljišču v zasebni lasti. Nadalje se je organ skliceval na 1. točko 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 13/2004, v nadaljevanju ZVOP-1), po kateri se šteje za osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen in na določilo 82. člena ZUP, ki od strank in drugih za pregledovanje dokumentov zahteva, da izkažejo pravno korist. Zaradi navedenega je organ menil, da pravico do dostopa informacij javnega značaja, ki pripada občanu po ZDIJZ ni mogoče enačiti s pravicami, ki jih imajo stranke po ZUP, ko želijo varovati svoje pravice.
Zoper zavrnilno odločbo se je prosilec pritožil dne 09.09.2005. Zapisal je, da se z razlogi za zavrnitev ne strinja in se ponovno sklicuje na to, da gre za javne podatke, do katerih je upravičen vsakdo.
Dne 20.09.2005 je Pooblaščenec skladno z 2. odstavkom 245. člena ZUP telefonsko pozval organ, da naj dostavi v pritožbeni zadevi manjkajoče dokumente, saj organ Pooblaščencu ni dostavil zahtevane fotokopije gradbenega dovoljenja št. 351-164/2005-04-069 z dne 24.03.2005. Pooblaščenec je zahtevan dokument prejel dne 22.09.2005.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) državni organi. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Pooblaščenec ocenjuje, da so upravne odločbe, med katere sodijo tudi gradbena dovoljenja, informacije javnega značaja. Takšna ocena izhaja iz v prejšnjem odstavku predstavljene opredelitve informacije javnega značaja, ki je zapisana v določbi 4. člena ZDIJZ. Po tej definiciji je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva. V 6. točki 2. člena ZGO-1, je določeno: »Gradbeno dovoljenje je odločba, s katero pristojni upravni organ po ugotovitvi, da je nameravana gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, da bo zgrajeni ali rekonstruirani objekt izpolnjeval bistvene zahteve in da z nameravano gradnjo ne bodo prizadete pravice tretjih in javna korist, dovoli takšno gradnjo in s katero predpiše konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati.« Bistveni element gornjega določila je, da gre za odločbo, ki jo izda pristojni (državni – op. Pooblaščenca) organ. Ta pa mora ves čas poteka postopka paziti na to, da ne bodo prizadete pravice tretjih in javna korist. To brez dvoma pomeni, da pristojni organ odloča v imenu vseh državljanov Republike Slovenije in da mora postopek izdaje dovoljenja slediti tudi zaščiti javne koristi. Pojem javnega interesa je imanenten vsakemu upravnemu postopku, v katerem se odloča o upravni zadevi. Upravna zadeva je namreč v skladu z 2. odstavkom 3. člena ZUP vsaka zadeva, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Napisano izhaja tudi iz Pravilnika, na katerega se sklicuje izpodbijana odločba, in ki v skladu s 1. členom podrobneje določa vsebino in način vodenja zbirke o upravnih aktih, povezljivost podatkov in dostop do zbirke upravnih aktov. Le-ta v določbi 2. člena med posamične upravne akte uvršča tudi gradbena dovoljenja.
Pravilnik v 3. členu ureja tudi vsebino zbirke upravnih aktov, ki so jo, v skladu z 2. odstavkom 150. člena Zakona o urejanju prostora (UL RS, št. 110/2002, v nadaljevanju: ZUreP-1) dolžne voditi država in občine (državni organi – op. Pooblaščenca), kamor v skladu z 14. členom Zakona o državni upravi (uradno prečiščeno besedilo, UL RS, št. 24/2005) sodi tudi organ. V obrazložitvi izpodbijane zavrnilne odločbe se organ pri opredelitvi informacije javnega značaja sklicuje na nekatere izmed podatkov, ki so našteti v omenjenem 3. členu Pravilnika kot del vsebine zbirke upravnih aktov: podatek o identifikaciji upravnega akta, vrsta upravnega akta, podatek o nepremičninah, na katere se upravni akt nanaša, in zaznamba dokončnosti oziroma pravnomočnosti. Čeprav ZUreP-1 v 1. odstavku 153. člena določa javnost tovrstnih zbirk podatkov, ki niso opremljene s stopnjo zaupnosti oziroma tega ne omejujejo drugi predpisi, Pooblaščenec meni, da omenjena določila za presojo konkretne zadeve niso relevantna. Namen ZDIJZ namreč ni v predpisovanju, katere zbirke podatkov so javne, temveč vsebuje procesne in materialne določbe, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja, kamor, kot je bilo že obrazloženo, sodi tudi celoten zahtevani dokument; gradbeno dovoljenje.
Pooblaščenec je nadalje ocenil, da gre v konkretnem primeru nedvomno za informacijo javnega značaja, saj se nahaja v obliki dokumenta (gradbenega dovoljenja), ki ga je organ izdelal sam v sodelovanju z drugimi in obenem izvira iz delovnega področja organa. Ocena izhaja iz dejstva, da je organ pridobil zahtevani dokument v zvezi z 24. členom ZGO-1, ki določa, da so upravne enote, na območju katerih leži nepremičnina, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja, stvarno pristojne za izdajo gradbenih dovoljenj za objekte, ki niso objekti državnega pomena na prvi stopnji. Navedeno pomeni, da je informacija povezana z zakonsko predpisanim in urejenim delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojega delovnega področja, povezanega z gradnjo objektov.
Pooblaščenec zato ugotavlja, da so v tem delu zahteve v celoti izpolnjeni vsi trije osnovni kriteriji, po katerih je opredeljena informacija javnega značaja v 1. odst. 4. člena ZDIJZ. Gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področje organa (informacije je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), organ z njo razpolaga in nahaja se v materializirani obliki - v obliki dokumenta.
2. Irelevantnost pravnega interesa za pridobitev informacij javnega značaja
Pooblaščenec najprej opozarja, da v skladu z ZDIJZ prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa za dostop do informacije javnega značaja. V 3. odstavku 17. člena ZDIJZ je namreč določeno, da prosilcu zahteve ni treba pravno utemeljiti. Pravni interes torej za odločitev v zadevi ni relevanten. V skladu z načelom prostega dostopa (prim. 5. člen ZDIJZ) pridobitev dokumenta, za katerega prosilec navaja, da je informacija javnega značaja, tudi ni vezana na položaj ali kakršnokoli lastnost stranke oziroma prosilca. Informacije javnega značaja so namreč prosto dostopne vsem fizičnim in pravnim osebam. Okoliščina, ali je prosilec stranka ali stranski udeleženec (v nadaljevanju: stranka) v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, torej ni pomembna za obravnavano zadevo. Bistven element presoje je torej zgolj ta, ali gre za informacijo javnega značaja.
Po določbi 43. člena ZUP mora sicer oseba, ki se želi udeleževati postopka, izkazati pravni interes. Pravni interes pa izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Pravna korist pa je le neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. V četrtem odstavku 43. člena (ta člen velja od uveljavitve ZUP-C, UL RS., št. 73/2004, v nadaljevanju ZUP-C) je določeno še, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes. Ta člen je potrebno omeniti le zato, ker ima zapisano definicijo pravnega interesa, ki pa za postopke po ZDIJZ, kot je bilo že obrazloženo, ni pomembna. Na ta določila ZUP torej ZDJIZ ne vpliva. Namen ZDIJZ namreč ni v predpisovanju, kdo je lahko udeležen v upravnem postopku, ki ni voden na podlagi zahteve po ZDIJZ. ZDIJZ namreč vsebuje materialne in procesne določbe, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja. Te pa so seveda lahko nastale tudi v določenem upravnem postopku.
Potrebno je torej ločiti sam postopek izdaje gradbenega dovoljenja, kjer so v postopku udeležene zainteresirane stranke za pridobitev le-tega, in pa postopke, ki se začnejo na podlagi ZDIJZ. Zahteva po ZDIJZ se lahko vloži tudi med samim potekom postopka izdaje gradbenega dovoljenja, saj ZUP nikjer ne določa, da so takšni postopki per se zaprti za javnost. V 155. in 156. členu ZUP je celo izrecno določeno, kdaj lahko uradna oseba, ko se odloči za ustno obravnavo, postopek za javnost zapre. Res je, da velika večina postopkov poteka po skrajšanem ugotovitvenem postopku, brez navzočnosti strank, in zgolj pisno. Kljub temu lahko vsakdo, ne zgolj stranka v postopku, na podlagi ZDIJZ zahteva vpogled v dokumente ali fotokopije ali elektronski zapis dokumentov med samim potekom postopka (tako upravnih kot tudi sodnih postopkov, kjer je vsaj ena od strank državni organ). V 6. členu ZDIJZ, ki določa izjeme od dostopa do javnih informacij, je med izjemami, ko organ prosilcu lahko zavrne dostop do dokumenta, v 8. točki zapisano tudi to, da organ zavrne dostop, če gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. ZDIJZ v tej točki in še nekaterih drugih vpeljuje v postopek dostopa t.i. škodni (harm) test. To pa pomeni, da mora organ prve stopnje (in na drugi stopnji tudi Pooblaščenec) pretehtati, kdaj bi razkritje neke informacije lahko škodovalo izvedbi samega postopka. Te točke 6. člena torej ne moremo tolmačiti tako, da se dostop kar a priori zavrne, temveč zgolj tako, da je treba pretehtati možnost odobritve dostopa in morebitne škodljive posledice na postopek, ki bi nastale z razkritjem dokumenta. Če škodni test pripelje do ugotovitve, da nek podatek ne bo škodoval izvedbi postopka, potem ni pravne podlage za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja. Na podlagi 8. točke 6. člena ZDIJZ se dostop do nekega dokumenta po izvedbi škodnega testa lahko v celoti zavrne zgolj v času, ko sam postopek še traja, ko gradbeno dovoljenje še ni dokončno. Vedno pa mora organ pri zavrnitvi seveda paziti še na ostale izjeme do dostopa, ki jih definira 6. člen. Največkrat zaradi prisotnosti drugih izjem pride v poštev t.i. delni dostop, ki ga določa 7. člen ZDIJZ.
Ko odločba postane dokončna in je upravni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja zaključen, pa je razlogov za zavrnitev dostopa do javne informacije bistveno manj. Po tem je pri obravnavi zahteve po ZDIJZ potrebno upoštevati zgolj še varstvo osebnih podatkov, ki se nahajajo v posamezni odločbi oz. spisu (starost, naslov nosilca dovoljenja, ime in priimek, morebitno poslovno skrivnost ali tajni podatek v posamezni odločbi, davčno tajnost, izjeme, ki jih določa zakon, ki ureja dejavnost državne statistike), in še nekaj drugih točk. Potrebno se je zavedati, da se podatek za tajnega lahko določi le na podlagi Zakona o tajnih podatkih, pri poslovnih skrivnostih pa moramo upoštevati vidike, ki jih obravnava Zakon o gospodarskih družbah. Sama 8. točka 6. člena ZDIJZ pa po pravnomočni odločbi, po koncu postopka, ne pride več v poštev.
Nenazadnje je treba poudariti, da je novi ZUP-C odpravil nejasnosti v zvezi s pravnim interesom, saj je v 82. členu, ki ureja pravico strank in drugih zainteresiranih oseb, da se seznanijo s potekom postopka oziroma dokumenti zadeve, o kateri teče upravni postopek, jasno razmejil pravico vpogleda v spis in zahtevo za dostop do informacije javnega značaja na podlagi ZDIJZ. Tako ZUP-C v omenjenem členu, poleg pravice pregledovanja dokumentov, ki jo imajo stranke v postopku in stranski udeleženci (v nadaljevanju: stranka), v 2. odstavku 82. člena novega ZUP (pred novelo je imel popolnoma identično določbo) določa, da ima pravico pregledovati dokumente poleg stranke tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. V takšnem primeru gre za postopek, ki še ni končan, in ima takšna oseba, ki pravno korist izkaže, pravico vpogleda v celoten spis, brez izjem. Povsem ločeno od pravil, ki jih zakon določa za vpogled (in prepis oziroma preslikavo) v dokumente zadeve za stranke upravnega postopka, in osebe, ki za to izkažejo pravno korist, pa 3. odstavek 82. člena določa, da lahko vsakdo ustno ali pisno, v skladu z ZDIJZ, ne glede na določbe ZUP, zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih upravnih zadevah.
V kolikor dokumenti upravne zadeve vsebujejo informacije javnega značaja, se lahko v skladu z določili ZDIJZ z njimi seznani (in jih prepišejo ali preslikajo) vsaka pravna ali fizična oseba (tudi tuja). Edini razlog zavrnitve v teh primerih je obstoj katere od izjem, ki jih določa ZDIJZ. Zato se v presojanju zadeve po postopku ZDIJZ tudi ne more uporabiti določil ZGO-1, saj je potrebno morebitno zavrnitev presojati le z vidika izjem, ki jih določa 6. člen ZDIJZ ali kot lex specialis kakšen drug zakon, ki govori o dostopu do javnih dokumentov oz. uzakoni izjemo od dostopa v skladu z ZDIJZ. Ob tem Pooblaščenec opozarja na pravnomočno odločbo št. 020-63/2004/8 z dne 21. 3. 2005, ko je v skladu z ZDIJZ že odločal v podobni zadevi.
V nadaljevanju je zato Pooblaščenec le še po vsebini presojal, ali obstoji katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere podatek v dokumentu ali v celoti zahtevan dokument vendarle ni informacija javnega značaja in po ZDIJZ ne bi bil prosto dostopen v celoti oziroma delno.
3. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da so zahtevani podatki povezani s točno določeno osebo, zato bi uradna oseba organa z razkritjem osebnih podatkov kršila določbe o varstvu osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1, kar pomeni, da je po mnenju organa podana izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec ugotavlja, da gradbeno dovoljenje kot upravna odločba ne vsebuje toliko osebnih podatkov, da bi dostop do njega lahko bil v celoti zavrnjen ali da bi bil delni dostop, obrazložen v 6. točki obrazložitve, nemogoč.
Ker je v gradbenem dovoljenju navedeni odgovorni projektant pravna oseba, pravic iz naslova varstva osebnih podatkov v skladu z 1. in 2. točko 6. člena ZVOP-1 nima. Prav tako ime in priimek zakonitega zastopnika odgovorne družbe projektanta ni varovan osebni podatek, saj je prosto dostopen v Sodnem registru. Pooblaščenec je vse informacije o pravni osebi in njenih zaposlenih našel tudi na spletni strani družbe projektanta: http://www.projekta-ptuj.si/. Zato tudi imena in priimki projektantov, zaposlenih pri družbi projektanta, niso varovani osebni podatki, saj so poleg napisanega prosto dostopni še na spletni strani Inženirske zbornice Slovenije za gradbene, strojne in elektroinženirje, ki omogoča iskanje po imenih in priimkih. Pooblaščenec je preveril obstoj njihovih licenc na spletnem naslovu http://www.izs.si/imeniki/. Javnost podatka tistih zaposlenih projektantov v družbi projektanta, ki jih sicer Pooblaščenec v imeniku inženirjev ni našel, je vseeno zagotovljena z določilom 124. člena ZGO-1, ki govori o zbiranju podatkov in javnosti imenika. Javnost podatkov zagotavlja 2. odstavek te določbe, ki govori o tem, da ima vsakdo pravico pridobiti podatke, a samo o tem, ali je posameznik vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Tudi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije ima na svoji spletni strani (http://www.arhiforum.com) imenik inženirjev prosto dostopen. Zbornica na spletni strani obvešča uporabnike imenika, da le-ta ni ažuriran, ker pripravljajo novo elektronsko inačico. Pri družbi projektanta, navedeni v 2. točki na 1. strani obravnavanega gradbenega dovoljenja, so navedeni zgolj ti podatki, ki dokazujejo, da je vpisan v Sodni register. Na podlagi ugotovljenega so v tem odstavku omenjeni podatki, ki so tudi navedeni v zahtevanem dokumentu, javni. Iz navedenega je Pooblaščenec namreč ugotovil, da so podatki o družbi projektanta, ki so dostopni preko uradnih strani, na spletu veliko bolj obsežni od podatkov družbe projektanta, ki so navedeni v :
- 2. točki na 1. strani gradbenega dovoljenja;
- 1. točki 3. odstavka obrazložitve gradbenega dovoljenja na 2. strani in še v
- 6. odstavku obrazložitve gradbenega dovoljenja na 2. strani.
Ob upoštevanju predhodno omenjene 1. in 2. točko 6. člena ZVOP-1 glede opredelitve osebnega podatka Pooblaščenec posebej pojasnjuje, zakaj je iz obravnavanega gradbenega dovoljenja potrebno izločiti navedeno osebno ime investitorja oziroma lastnika nepremičnine. Sama navedba imena in priimka, brez drugega identifikacijskega znaka (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka) namreč še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in na podlagi katerih je mogoče določiti fizično osebo.
V konkretnem primeru ime in priimek investitorja skupaj oziroma v povezavi s podatki o konkretni nepremičnini (primerjaj 6. člen ZVOP-1) omogočajo določljivost. Izjeme po ZDIJZ tako npr. ne morejo predstavljati podatki o osebi, na podlagi katerih osebe ni mogoče identificirati oziroma jo je mogoče identificirati samo z velikimi stroški, nesorazmerno velikim naporom ali z veliko časa. Merilo za to, kako velika je možnost identifikacije osebe, je treba ocenjevati glede na standard povprečno razumne osebe. Pooblaščenec je ob vpogledu v dokument ugotovil, da vsebovani osebni podatki v povezavi s podatki o statusu investitorja na točno določenih parcelah v točno določeni katastrski občini predstavljajo varovan osebni podatek, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. člena ZVOP-1 in omogočajo določitev konkretne fizične osebe in s tem razkritje varovanega osebnega podatka brez velikih stroškov, naporov ali veliko časa.
Tiste dele dokumentov, ki predstavljajo varovan osebni podatek fizične osebe kot izjemo iz 3. točke 1. odst. 6. člena ZDIJZ - v konkretnem primeru torej navedbe imena in priimka investitorja - je potrebno zato iz dokumenta izločiti, ker je mogoče osebo na podlagi navedbe osebnega imena skupaj s podatki o konkretni nepremičnini, identificirati brez nesorazmerno velikega napora. Pooblaščenec posebej pojasnjuje, da je v vpogledanem dokumentu, poleg imena in priimka v povezavi z konkretno nepremičnino, naveden tudi drug osebni podatek - naslov investitorja, preko katerega bi bila oseba tudi določljiva brez velikih stroškov, nesorazmernega napora oziroma veliko časa.
Pooblaščenec še razloži, zakaj je iz zahtevanega dokumenta potrebno črtati osebno ime in naslov investitorja ob dejstvu, da je prosilec z njima seznanjen. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), kar pomeni, da so informacije javnega značaja prosto dostopne vsem prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, zato po določbi 3. odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu tudi ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevane informacije izpolnjujejo merila za informacijo javnega značaja in so zaradi tega prosto dostopne vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu, ki sta mu ime in naslov investitorja - lastnika prosilcu sosednje parcele, za katero je bilo tudi izdano obravnavano gradbeno dovoljenje, seveda znana. Prosilčev osebni interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni, do vseh morebitnih drugih prosilcev oziroma splošne javnosti pa je potrebno osebne podatke varovati, ki kot taki zato po določilu 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prostega dostopa do zahtevane informacije.
Ker je bilo v obravnavani zadevi zahtevano gradbeno dovoljenje izdano investitorjema, ki sta v skladu s 1. in 2. točko 6. člena ZVOP-1 določeni in določljivi fizični osebi, katerih osebni podatki so varovani v skladu z ZVOP-1, je Pooblaščenec z upoštevanjem načela sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo, ugotovil, da je iz dokumenta potrebno izločiti osebne podatke fizičnih oseb.
Na tej podlagi je Pooblaščenec zaključil, da mora organ prosilcu posredovati fotokopijo zahtevanega dokumenta in mu s tem omogočiti delni dostop, opisan v 5. točki obrazložitve, s pridržkom in na način tako, da je organ v dokumentu dolžan prečrtati imena, priimke in naslove fizičnih oseb navedenih:
- na 1. strani dokumenta v 2. in 3. vrstici;
- na 1. strani dokumenta v 1. vrstici 1. točke gradbenega dovoljenja;
- na 2. strani dokumenta v 1. vrstici 1. odstavka obrazložitve gradbenega dovoljenja;
- na 3. strani dokumenta pod »Vročitev obvezno osebno«.
4. Izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti izpodbijane odločbe med drugim nalaga preizkus, ali je bil prekršen materialni zakon, moral ugotoviti tudi, ali zahtevani podatek predstavlja kakršno koli drugo izjemo opredeljeno v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, na katero se organ ni skliceval v svoji obrazložitvi zavrnilne odločbe.
V tem primeru je bilo najprej potrebno oceniti, ali je v skladu 2. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ podana izjema poslovne skrivnosti, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe. Pooblaščenec je zato presojal, ali se konkretno gradbeno dovoljenje ne bi moglo posredovati prosilcu, ker bi to posledično pomenilo tudi dovolitev vpogleda v projektno dokumentacijo, ki je potrjena z gradbenim dovoljenjem, in v kateri se nahajajo dokazila, ki vsebujejo poslovno skrivnost. Pri tem Pooblaščenec poudarja, da se v tem konkretnem primeru tako zahteva kot tudi pritožba nanašata zgolj na gradbeno dovoljenje, zato se je tudi njegova presoja omejila le na gradbeno dovoljenje in ni zajela tudi vpogleda v projektno dokumentacijo.
V določbi 1. odstavka 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (UL RS, št. 30/93, s spremembami, v nadaljevanju: ZGD) je opredeljena poslovna skrivnost kot podatek, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. Ne glede na to pa se lahko v skladu z 2. odstavkom 39. člena ZGD za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.
Pooblaščenec ugotavlja, da gradbeno dovoljenje kot upravna odločba ne more predstavljati dokumenta, ki bi lahko bil v celoti označen za poslovno skrivnost, sploh pa upravna odločba ne more biti v celoti obravnavana kot poslovna skrivnost; niti ne vsebuje podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, da bi dostop do njega lahko bil v celoti ali deloma zavrnjen. Podatkov o družbi odgovornega projektanta, ki so sicer navedeni v:
- 2. točki na 1. strani gradbenega dovoljenja;
- 1. točki 3. odstavka obrazložitve gradbenega dovoljenja na 2. strani in še v
- 6. odstavku obrazložitve gradbenega dovoljenja na 2. strani,
v skladu z navedenim v 3. točki obrazložitve teh podatkov ni potrebno prečrtati iz obravnavanega gradbenega dovoljenja.
5. Delni dostop po določilu 7. člena ZDIJZ
Na podlagi zgoraj navedenega je Pooblaščenec presodil, da je organ dolžan prosilcu posredovati zahtevani dokument, in sicer skladno s 7. členom ZDIJZ, ki uvaja institut delnega dostopa in določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Organ mora, kot je obrazloženo v 3. točki, iz dokumenta izločiti le tiste dele, ki vsebujejo v skladu z 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ varovane osebne podatke in predstavljajo upravičeno izjemo od dostopa do informacij javnega značaja in katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.
Pooblaščenec ob tem izrecno opozarja, da mora organ omogočiti posredovanje fotokopij zahtevane informacije javnega značaja v skladu s 16. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (UL RS, št. 76/2005; v nadaljevanju: Uredba). Uredba določa, da v primeru, ko dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki,
2. zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek).
Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek).
Ugotoviti je potrebno, da je informacije, ki pomenijo izjemo v skladu s 6. členom ZDIJZ, mogoče izločiti iz dokumenta, saj informacije oziroma podatka ni mogoče natančno razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Organ mora zato posredovati dokument v obliki fotokopije z zabrisanimi podatki, ki predstavljajo zgoraj opisane izjeme, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec opozarja, da drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena v 2. točki ZDIJZ določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilka tista, ki se odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da je organ napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je odločil o zahtevi. Iz tega razloga je Pooblaščenec pritožbi ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil stvar tako, da je zahtevi prosilca ugodil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka