CPK d.d. zoper Mestno občino Koper
+ -Številka: 021-73/2005/4
Kategorije: Razno
Datum: 7. 10. 2005
Številka: 021-73/2005/4
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 s spremembami, v nadaljevanju: ZDIJZ) ter 247. in 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi CPK, d. d., Ulica 15. maja 14, 6000 Koper (v nadaljevanju: prosilec), z dne 22.7.2005, zoper sklep Mestne občine Koper, Verdijeva 10, 6000 Koper (v nadaljevanju: organ), opr. št. K4901-2/2005, z dne 15. 7. 2005, v zadevi odobritve informacij javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Organ je z odločbo z dne 15. 7. 2005 zavrgel zahtevo, s katero je prosilec od organa želel dobiti:
1.) seznam javnih naročil in javnih naročil male vrednosti, ki so bila oddana v zadnjem mesecu dni od dneva prejema tega zahtevka in so se v celoti ali delno financirala iz sredstev naročnika in podatek, kolikšna je bila pogodbena vrednost sklenjenih pogodb (po posameznih pogodbah) ter kdo so bili izbrani izvajalci (po posameznih pogodbah);
2.) razpisno in ponudbeno dokumentacijo za javna naročila in javna naročila malih vrednosti iz prejšnje točke;
3.) seznam javnih naročil in javnih naročil male vrednosti, ki so bili v fazi oddaje javnega naročila (pred pravnomočnostjo) in so se v celoti ali delno financirali iz sredstev naročnika, in podatek o predvidenem datumu podpisa pogodbe;
4.) število in vrsto gradbenih del, ki jih je organ nameraval oddati po postopku za oddajo javnih naročil male vrednosti ali po postopku za oddajo javnih naročil po Zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004, uradno prečiščeno besedilo zakona, v nadaljevanju ZJN-1) v prihodnjem mesecu (zahteva je bila vročena 20. 5. 2005, op. Pooblaščenca). Prosilec je organ tudi prosil, da mu sporoči okvirni terminski plan načrtovanih posameznih gradbenih del;
5.) vpogled ali fotokopijo Pravilnika o oddaji javnih naročil male vrednosti. Pri tem se je prosilec skliceval na 12. člen Uredbe o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti, ki, kakor navaja prosilec, vsakomur omogoča vpogled v notranji akt;
6.) sporočilo o vseh javnih naročilih malih vrednosti s področja gradenj, ki so bili v fazi pred rokom za oddajo ponudb. Prosilec je zahteval tudi razpisno dokumentacijo za navedena javna naročila malih vrednosti.
Prosilec je želel informacije javnega značaja prejeti pisno ali preko telefaksa.
Organ je dne 7. 6. 2005 na prosilca naslovil zahtevo št. K4901-2/2005 za dopolnitev vloge za pridobitev informacij javnega značaja. Kot je zapisal, od prosilca zahteva izpolnitev pogojev po 17. členu ZDIJZ. Pri tem je opozoril, da je po ZDIJZ določeno le, da lahko vlogo vloži tudi pravna oseba, ni pa navedenih nobenih drugih določb, kako ravnati v takem primeru. Organ se je skliceval na 2. odst. 15. člena ZDIJZ, ki napotuje na uporabo določb ZUP. Organ je zatrdil, da je na zahtevku kot podpisnik naveden direktor podjetja, kar je v skladu s predpisi, dejansko pa je bila na zahtevku podpisana oseba, ki v skladu z ureditvijo po ZUP in Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 15/2005 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZGD) ni mogla zastopati gospodarske družbe, saj ni vpisana v sodni register. Organ je prosilca pozval, da predloži pooblastilo, iz katerega bo razviden obseg pooblastila, ki ga je dal zakoniti zastopnik osebi, ki se je podpisala namesto zakonitega zastopnika, oziroma pooblastilo, iz katerega je razvidna odobritev že opravljenih dejanj po osebi, ki se je podpisala. Organ je prosilca pozval tudi, da v dopolnitvi zapiše, kakšna je vloga podpisnika zahtevka.
Prosilec je v odgovoru na dopis organa (organu je bil vročen 20. 6. 2005) razložil, da imajo v družbi CPK, d. d., veljaven pravilnik o pooblastilih in podpisovanju pooblaščenih delavcev, ki natančno določa pooblastila in način podpisovanja za pooblaščene delavce v družbi. Ga. Irena Pečnik, podpisnica zahtevka, je, kot je navedel prosilec, pomočnica direktorja za marketing in je pooblaščena za podpisovanje zadev iz predmetnega področja.
Organ je 15. 7. 2005 izdal sklep št. K4901-2/2005, s katerim je zavrgel zahtevo po informacijah javnega značaja. Organ je navedel, da prosilec vloge ni ustrezno dopolnil glede obeh zahtevanih dopolnitev. Šele iz dopisa je ugotovil, kdo je podpisal zahtevo. V dopisu pa, kot je še navedel organ, nista bila navedena naslova zakonitega zastopnika in pooblaščenke. Ugotovil je, da zahteva ni bila ustrezno dopolnjena, saj so manjkali z ZDIJZ izrecno zahtevani podatki. Tako je organ sklepal: Ker je v ZDIJZ določeno le, da lahko vlogo vloži pravna oseba, ni pa navedenih drugih določb, kako ravnati v takem primeru, je bilo treba upoštevati 2. odst. 15. člena ZDIJZ, ki napotuje na uporabo določb ZUP. Nadalje je organ razložil, kdo lahko po ZUP in ZGD zastopa gospodarsko družbo. Ugotovil je, da lahko delniško družbo predstavlja in zastopa uprava, lahko tudi prokurist. Organ si je po uradni dolžnosti priskrbel tudi izpisek iz sodnega registra. V njem je, kot je zapisal organ, zastopnik družbe direktor Igor Ukota, ki družbo zastopa brez omejitev in da v sodnem registru niso vpisane druge osebe, ki bi imele še kakšna pooblastila. Organ je nadaljeval, da pravilnik, na katerega je napotil prosilec, ni bil objavljen v nekem uradnem glasilu, saj gre za interni akt družbe. Tako se organ z njim ni mogel seznaniti. Organ je razložil tudi pooblastilo v smislu 55. člena ZUP. Ugotovil je, da prosilec ni predložil nobenega pooblastila.
Prosilec je zoper sklep organa vložil pritožbo (organu je bila vročena 22. 7. 2005). V njej je med drugim zapisal, da ima podpisnica zahteve za informacije javnega značaja pooblastilo zakonitega zastopnika družbe za podpisovanje zadev s predmetnega področja. Prosilec je tudi menil, da lahko družbo v smislu 80. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, v nadaljevanju: OZ) zastopajo tudi njeni delavci brez posebnega pooblastila, če tovrstno izražanje volje v imenu družbe izhaja iz njihovega delokroga. Prosilec je poudaril, da ima ga. Pečnik tako pooblastilo po zaposlitvi kot posebno izrecno pooblastilo zakonitega zastopnika. Prosilec je menil, da je zato sklep organa o zavrženju neutemeljen in protipraven. Poudaril je še, da je potrebno izhajati tudi iz samega namena ZDIJZ – to je, kot je zapisal prosilec – omogočiti vsem subjektom (torej tako pravnim kot fizičnim osebam) dostop do informacij javnega značaja. Prosilec je navedel, da gre pri organu zgolj za poskus zavlačevanja in omejevanja pravice dostopa do informacij javnega značaja, na kar naj bi kazali odzivni časi zavezanca (organa, op. Pooblaščenca), ki bistveno presegajo roke, določene v ZDIJZ.
Organ je v spremnem dopisu ob odstopu pritožbe, št. K4901-2/2005, z dne 28. 7. 2005, Pooblaščencu med drugim zapisal, da si prosilec napačno tolmači drugo zahtevo po dopolnitvi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Pri tem je znova navedel že zapisano subsidiarno uporabo ZUP. Organ je še menil, da si prosilec napačno tolmači tudi 80. člen OZ. Kot je organ zapisal, se omenjeni člen nanaša na pogodbe, ki izvirajo iz delovnega področja teh oseb, na pa na področja iz upravnega prava.
Prosilec je dne 29. 9. 2005 Pooblaščencu v obliki faksa poslal Pravilnik o pooblastilih in podpisovanju pooblaščenih delavcev prosilca, št. 01-1/17, z dne 23.11.2004. Pravilnik je označen kot zaupen, z žigom na prvi strani »POSLOVNA SKRIVNOST«.
Pritožba ni utemeljena.
Organ pravilno ugotavlja, da pooblastilo po zaposlitvi iz 80. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju: OZ) ne pomeni, da OZ daje pravice tem osebam tudi na področju upravnega prava, saj ureja področje civilnega prava in obligacijskih razmerij. Organ pravilno sklepa, da se v obravnavani zadevi uporabljajo določbe ZUP.
Organ tudi pravilno napotuje na 1. odstavek 53. člena ZUP: »Stranka oziroma njen zakoniti zastopnik lahko določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave.«
ZUP v določbi 54. člena določa, da je pooblaščenec lahko vsak, ki je poslovno popolnoma sposoben. 55. člen ZUP pa določa, da se pooblastilo lahko da pisno ali ustno na zapisnik. Pooblastilo je torej lahko pisno v obliki zasebne listine ali ustno na zapisnik, ki ima značaj javne listine.
V 4. odstavku 55. člena je določeno, da lahko uradna oseba, ki vodi postopek ali opravlja posamezna dejanja v postopku, izjemoma dovoli, da opravi posamezno dejanje v imenu stranke kot njen pooblaščenec brez pooblastila …oseba, ki je pri njej zaposlena ali pa kdo drug, če ga pozna in ne dvomi o obstoju in obsegu pooblastila.
Uradna oseba, ki vodi postopek ali opravlja posamezna dejanja v postopku, torej lahko izjemoma dovoli, da opravi posamezno dejanje v imenu stranke kot njen pooblaščenec brez pooblastila oseba, ki je pri njej zaposlena ali kdo drug, če sta izpolnjena kumulativna pogoja:
- osebo mora poznati
- ne sme dvomiti o obstoju in obsegu pooblastila.
Iz tega izhaja, da uradna oseba ni dolžna dovoliti oprave posameznega dejanja v imenu stranke pooblaščencu brez pooblastila, pač pa to lahko dovoli le pod zgornjimi pogoji.
Organ pa je in concreto dvomil v obstoj pooblastila, kar je razvidno tudi iz dopisa za dopolnitev zahtevka. Zato je prosilca pozval, naj naknadno dostavi pooblastilo. Prosilec je v dopolnitvi zahtevka poslal le napotilo na pooblastilo; to naj bi bilo zapisano v internem pravilniku o pooblastilih in podpisovanju pooblaščenih delavcev. Organ se tako s pooblastilom ni mogel seznaniti, saj mu vsebina internega pravilnika ni bila znana. Napotilo na pooblastilo tudi ni pooblastilo v smislu že citiranega 54. člena ZUP. Pooblastilo za zastopanje stranke v postopku (podrobneje glej Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Inštitut za javno upravo, Ljubljana 2004) se torej lahko da v dveh oblikah (obvezna obličnost pooblastila):
- pisno v obliki zasebne listine ali
- ustno na zapisnik, ki ima značaj javne listine.
Prosilec je sicer res predložil organu zasebno listino, vendar ne gre za obliko pooblastila, pač pa za napotilo na pooblastilo, oziroma obvestilo o obstoju pooblastila, torej ta zasebna listina še vedno ne dokazuje pooblastila podpisani osebi, ampak le sporočilo, da takšno pooblastilo nekje obstaja. Takšne oblike torej ni moč šteti za pooblastilo v smislu 55. člena ZUP. Zakon tudi ne govori o tem, da bi denimo bilo dovolj že napotilo na nek predpis (posebej ne na notranji predpis družbe, ki nosi celo oznako zaupno). Pri tem je zanimiva tudi primerjava z 2. odstavkom 173. členom ZUP, ki določa, da se za predloženo listino šteje tudi sporočilo organu, kje se v informatizirani bazi ali evidenci nahaja zapis, če gre za javno evidenco ali za drugo evidenco, če je organu dosegljiva. Zakon torej dovoljuje napotilo, če gre za evidenco, ki je organu dosegljiva in je javna.
Zakon v citiranem 4. odstavku 55. člena določa še en pogoj: »Če zahteva taka oseba uvedbo postopka ali če da med postopkom izjavo, ki je v nasprotju s prejšnjo izjavo stranke, zahteva uradna oseba od nje, naj predloži v določenem roku naknadno pooblastilo.«
Organ torej v primeru, kot je tudi obravnavani, zahteva od osebe, naj v določenem roku naknadno predloži pooblastilo. Oseba mora pooblastilo predložiti v eni od v zakonu določenih oblik, samo prosilčevo napotilo na pooblastilo pa, kot opisano, ni dovolj. Pooblaščenec je zato pritožbo v skladu z 246. členom ZUP kot neutemeljeno zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka