Prosilec zoper odločbo Ministrstva za obrambo
+ -Številka: 021-15/2005/10
Kategorije: Osebni podatek
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03, v nadaljevanju: ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/00, 73/04, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………………… (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo Ministrstva za obrambo RS, Kardeljeva ploščad 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št.: 940-00-16/2005-5 z dne 25.2.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba z dne 10.3.2005 se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 17.1.2005 vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja in sicer za vpogled in seznanitev z 'dosjejem' v Službi za publicistiko, Generalnemu sekretariatu in Obveščevalno varnostni službi (v nadaljevanju OVS), ki se nanaša nanj in s katerim naj bi razpolagal organ (navedene službe oziroma organizacijske enote organa).
Ker prosilec v zakonitem roku od organa informacije ni dobil oziroma mu ni bila vročena zavrnilna odločba organa, je dne 7.2.2005 pri Pooblaščencu vložil pritožbo zaradi molka organa in ponovno navedel, da zahteva naslednje dokumente:
- dopis z dne 30.7.2004, ki je bil poslan s strani Službe za publicistiko na Obveščevalno varnostno službo (v nadaljevanju OVS);
- zapisnike zaslišanj …………….., ……… Služba za publicistiko, ………, …… oddelek za založništvo in lektoriranje v Službi za publicistiko ter …………, …… v Generalnem sekretariatu;
- dokumentacijo, ki je bila predana s strani ………. in ………. v OVS, z vednostjo …………..;
- zapisnika dveh zaslišanj ter vso dokumentacijo, ki jo je prosilec sam predal OVS pri zaslišanju;
- podlage za uporabo posebnih operativnih metod in sredstev zoper prosilca (prisluh, zasledovanje,….), zapisnike in vse 'materialne izsledke in dokaze', pridobljene na ta način;
- vso drugo dokumentacijo, ki jo posedujejo pri organu v zvezi s prosilcem v Službi za publicistiko, Generalnemu sekretariatu in Obveščevalno varnostni službi.
Pooblaščenec je z dopisom št. 021-15/2005/2 z dne 17.2.2005 pritožbo odstopil organu in po določilu 1. odstavka 255. člena ZUP organ pozval da v danem roku sporoči razloge za nastali molk organa in nato o prosilčevi zahtevi odloči sam ali pa Pooblaščencu dostavi vso relevantno dokumentacijo.
Organ je v danem roku z dopisom št. 853-01-3/2005 z dne 23.2.2005, Pooblaščencu sporočil razloge za nastali molk organa, razlogi pa se nanašajo predvsem na zapletenost zadeve, ki se jo rešuje v okviru različnih postopkov že dalj časa. Prosilčeva zahteva je bila z namenom priprave odgovora posredovana vsem pristojnim službam organa. Organ je prosilcu pripravil odgovor v obliki dopisa z dne 4.2.2005 in mu ga poslal priporočeno po pošti, vendar prosilec pošiljke ni prevzel, zato je bila le-ta dne 22.2.2005 vrnjena organu. Ker dopis ni izpolnjeval pogojev po ZDIJZ, se je organ zavezal izdati odločbo po določilih ZDIJZ v danem roku.
Z izpodbijano odločbo št. 940-00-16/2005 z dne 25.2.2005 je uradna oseba organa zavrnila prosilčevo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja z dne 17.1.2005 in sicer po določilu 3. in 12. točke 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi odločbe organ navaja, da želi prosilec vpogledati in seznaniti se z 'dosjejem', pri čemer je 'dosje' opredeljen v 15. členu Pravilnika o poslovanju z dokumentarnim gradivom št. 017-02-12/2003-2 z dne 24.4.2003 kot celota več dokumentov različnih vsebin, ki se nanašajo na isto fizično ali pravno osebo oziroma temo. Organ zaključuje, da bi bilo zahtevo razumeti kot zahtevo po vpogledu v personalni dosje pri Službi za publicistiko in Službi za organizacijo in kadre, ki sta del Generalnega sekretariata (v nadaljevanju personalni dosje) in v dosje, ki ga vodi OVS in je bil oblikovan v predkazenskem postopku, uvedenem zoper prosilca dne 30.7.2004 (v nadaljevanju dosje OVS). Organ ocenjuje, da personalni dosje vsebuje pretežno osebne podatke o fizični osebi na katero se nanaša, tako da prost dostop ni mogoč in gre za izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po določilu 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker prosilec sicer sprašuje zase, organ zaključuje, da je na ta način konkludentno dovolil dostop do varovanih osebnih podatkov, vendar pa pravno podlago za dostop do le-teh daje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 86/2004, v nadaljevanju ZVOP-1) in ne ZDIJZ. Tudi vpogled v OVS dosje, še posebej zahtevani vpogled v izjave prič ter zapisnike vseh zaslišanj, ki so jih izvedli delavci OVS v tem postopku, predstavlja izjemo od načela prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 3. točke 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za osebne podatke prosilca, prič in drugih udeležencev v postopku, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po določilih ZVOP-1. Prosilec ima tudi v tem primeru pravno podlago za vpogled v drugih predpisih in ne v ZDIJZ. Prosilec zahteva tudi dostop do informacij, ki jih je OVS pridobila z zbiranjem v predkazenskem postopku zoper prosilca in v okviru katerega je bilo ugotovljeno, da razlogi za sum storitve kaznivega dejanja niso podani. Organ je na podlagi 10. odstavka 148. člena ZKP-UPB2 Okrožnemu državnemu tožilcu podal poročilo št. 853-00/6/5-2004 z dne 14.10.2004, kateremu so bili priloženi podatki in listinska dokumentacija, zbrana v predmetni zadevi. V postopku niso bile uporabljene posebne oblike pridobivanja podatkov po 149. a členu ZKP-UPB2. Narava teh zahtevanih informacij pa predstavlja izjemo od dostopa do informacij po 12. točki 6. člena ZDIJZ, saj bi vpogled v dokumentacijo v dosjeju OVS razkril metode izvajanja uradnih nalog organa in tako pomenil razkritje informacij v zvezi z notranjim delovanjem in dejavnostjo organa, kar bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Iz obrazložitve organa še izhaja, da je bil v zvezi s prosilčevo izrecno zahtevo za vpogled v zapisnike o zaslišanju ……….. in ……… Službe za publicistiko opravljen pregled listin v dosjeju OVS, zbranih v predkazenskem postopku zoper prosilca, vendar zahtevani zapisniki ne obstajajo, zato je bilo zahtevo v tem delu potrebno zavrniti tudi iz razloga neobstoja dokumenta.
Zoper zavrnilno odločbo je prosilec pri Pooblaščencu vložil pritožbo z dne 10.3.2005, v kateri ponavlja navedbe iz zahteve in razpravlja o smislu človekovih pravic. Navaja, da je zaradi tajnosti postopkov OVS in varstva osebnih podatkov nemogoča kakršnakoli zaščita obravnavane osebe, niti ni možna kontrola OVS s strani civilne družbe, delovanje OVS pa bi bilo lahko zaradi tajnosti povsem nezakonito.
Z namenom preveritve obstoja zahtevanih dokumentov in utemeljenosti določitve zahtevanih podatkov za izjeme po določilu 6. člena ZDIJZ, kot tudi zaradi predvidene obsežnosti listinske dokumentacije, je Pooblaščenka dne 27.5.2005 na sedežu Ministrstva za obrambo, na podlagi 199. člena ZUP, opravila ogled in camera, torej ogled dokumentov brez prisotnosti javnosti in strank.
Pritožba ni utemeljena.
1.) Pojem informacije javnega značaja in delovno področje organa
Informacija javnega značaja je po določilu 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev.
Pooblaščenec je v konkretnem primeru moral primarno razčistiti, ali gre za informacije javnega značaja, ki se nahajajo v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb in obenem izvira iz delovnega področja organa. Delovno področje organa je definirano v 35. členu Zakona o državni upravi (Uradni list RS št. 24/05, v nadaljevanju ZDU-1-UPB3) in določa, da Ministrstvo za obrambo opravlja naloge na področjih obrambnega sistema in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Širše ali celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ in zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami.
Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149).
Pojem delovno področje iz 4. člena ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma delovno področje po določilu 35. člena ZDU-1-UPB3, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih (kot v tem primeru ZDU-1-UPB3), temveč vse informacije, ki so na kakršenkoli način povezane s temi pristojnostmi.
Ker se prosilčeva zahteva nanaša na informacije o vodenju internih postopkov, gre tudi v tem delu za delovno področje organa in zato tovrstna informacija izpolnjuje pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Pooblaščenec pa mora ugotoviti in presoditi še dvoje:
1.) ali zahtevani dokument sploh obstaja in
2.) če dokument obstaja, ali je morda izkazana katera koli izjema od dostopa po določilu 6. člena ZDIJZ .
2.) Ogled dokumentov in camera
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve narave zahtevanih dokumentov, je Pooblaščenec dne 27.5.2005 v prisotnosti pooblaščene osebe organa pri organu opravil in camera ogled obravnavanih dokumentov na podlagi 199. člena ZUP. Organ je Pooblaščencu omogočil vpogled v vse tri vsebinske sklope, ki se nanašajo na prosilca. Pooblaščenec je vpogledal v obstoječo dokumentacijo pri Službi za publicistiko, Službi za organizacijo in kadre ter OVS. Pooblaščenec je glede posameznih zgoraj navedenih dokumentov iz prosilčeve zahteve, ugotovil sledeče:
- vpogledal je dopis iz 1. alineje prosilčeve zahteve, ki se nahaja v posesti OVS;
- zapisniki zaslišanj iz 2. alineje prosilčeve zahteve ne obstajajo, oziroma po navedbah uradne osebe pri organu niso bili narejeni;
- dokumentacija iz 3. alineje prosilčeve zahteve ne obstaja oziroma ni bila predana na OVS;
- zapisniki dveh zaslišanj in osebno predano dokumentacijo iz 4. alineje prosilčeve zahteve ne obstajajo, pač pa so bili narejeni zgolj uradni zaznamki;
- ni dokazov o uporabi posebnih operativnih metod in sredstev zoper prosilca in po navedbah uradne osebe pri organu le-te niso bile zoper prosilca nikoli uporabljene ali izvedene (5. alineja);
- vpogledal je v vso predloženo dokumentacijo pri Službi za publicistiko, Službi za organizacijo in kadre (v okviru Generalnega sekretariata organa) in OVS (6. alineja).
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih predstavlja odločanje de novo. To pomeni, da je Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam ocenil in presodil dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Po opravljenem ogledu je Pooblaščenec ugotovil, da velik del zahtevane dokumentacije sploh ne obstaja, zato ni izpolnjen temeljni pogoj iz 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Ker ne obstaja dokumentacija iz druge, tretje četrte in pete alineje prosilčeve zahteve, pritožbi glede teh dokumentov ni mogoče ugoditi.
Glede pregledanih dokumentov pa je Pooblaščenec ugotovil, da so izkazane posamezne izjeme iz 6. člena ZDIJZ, ki predstavljajo pravno podlago za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij, kot izhaja iz točke 3.) in naslednjih obrazložitve te odločbe.
3.) Izjema po 3. točki 6. člena ZDIJZ
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katero koli v ZDIJZ določeno izjemo od dostopa. 6. člen zato taksativno določa dvanajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugimi tudi, ko gre na primer za podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (tč. 3).
Organ je svojo odločbo v delu oprl tudi na izjemo iz 3. točke 6. člena ZDIJZ, da naj bi torej zahtevani podatki predstavljali osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ zaključuje, da gre pri zahtevanih podatkih za osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po določilih ZVOP-1.
Namen ZVOP-1 je prav preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1, je osebni podatek kateri koli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Po določilu 8. in 9. člena ZVOP-1 se smejo osebni podatki obdelovati samo v primerih in za namene, določene z zakonom ali na podlagi pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo. Ne glede na navedeno pa se v javnem sektorju lahko izjemoma obdelujejo (samo) tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se ti osebni podatki nanašajo.
Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 pa Pooblaščenec posebej pojasnjuje,
da v konkretnem primeru vsi zahtevani obstoječi dokumenti, vsebujejo veliko osebnih podatkov - navedbe imen in priimkov posameznih udeležencev in prič v internih postopkih pri organu, navedbe domačih naslovov, navedbe izobrazbe, enotnih matičnih številk občanov in druge enolične identifikacijske znake, druge dodatne podatke, ki se nanašajo na posameznika in iz katerih je mogoče določiti fizično osebo (primerjaj 6. člen ZVOP-1). Izjeme po ZDIJZ tako npr. ne morejo predstavljati osebni podatki, iz katerih ni mogoče identificirati osebe, na katero se nanašajo, oziroma jo je mogoče identificirati samo z velikimi stroški, nesorazmerno velikim naporom ali z veliko časa. Čeprav po določilih ZDIJZ namen pridobivanja informacij ni bistven, pa ZVOP-1 od tega načela bistveno odstopa in izjemoma dovoljuje uporabo osebnih podatkov zgolj za zgodovinske, statistične ali znanstveno-raziskovalne namene, vendar samo pod pogojem, da se ti posredujejo v anonimizirani obliki ali z dovoljenjem posameznika (22. člen ZVOP-1).
Glede na vse navedeno je Pooblaščenec po opravljenem vpogledu zaključil, da so v zahtevanih dokumentih nedvomno vsebovani varovani osebni podatki, katerih razkritje ni dopustno in bi pomenilo kršitev določil ZVOP-1. Pravne podlage za razkritje teh podatkov v konkretnem primeru ni izkazane. ZVOP-1 v 36. členu določa omejitve, ki pa v konkretnem primeru niso podane, saj se pravice posameznika v zvezi z varstvom osebnih podatkov lahko omeji zaradi v zakonu določenih interesov, kot so npr. nacionalna varnost, obramba, javna varnost, monetarne, proračunske, davčne zadeve, nadzora javne varnosti…
4.) Izjema po določilu 12. točke 6. člena ZDIJZ
Organ se v delu izpodbijane odločbe, kot razlog za zavrnitev prosilčeve zahteve, opira tudi na izjemo po 12. točki 6. člena ZDIJZ, ki omogoča organu zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Prosilec zahteva dostop do informacij, ki jih je organ (konkretno OVS) pridobil z zbiranjem v predkazenskem postopku zoper prosilca, v okviru katerega pa je bilo ugotovljeno, da niso izkazani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja. Na podlagi 148. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 116/03 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZKP) je organ Okrožnemu državnemu tožilstvu podal tudi poročilo št.: 853-00/6-5/2004 z dne 14.10.2004, kateremu so bili priloženi tudi podatki in listinska dokumentacija, zbrana v postopku pri organu zoper prosilca. Čeprav organ zoper prosilca ni uporabil tudi posebnih oblik pridobivanja podatkov po 149. členu ZKP, narava tako pridobljenih informacij predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij po določilu 12. točke 6. člena ZDIJZ in torej razlog za zavrnitev prosilčeve zahteve za dostop, saj bi vpogled v dokumentacijo v dosjeju OVS razkril metode izvajanja uradnih nalog organa in tako pomenil razkritje informacij v zvezi z notranjim delovanjem in dejavnostjo organa, kar pa bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
V konkretnem primeru gre namreč za dokumente, ki se nahajajo pri OVS in so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitve organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti. Gre za izjemo, kjer je potrebno pri presoji utemeljenosti opraviti še test škode – ali bi razkritje povzročilo vsebinske motnje pri delovanju organa. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo 'notranji proces razmišljanja organa'. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa, konkretno torej organa, ki se v določenem delu ukvarja z obveščevalno – varnostno dejavnostjo, gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Opisani način je v pravni teoriji znan kot 'deliberative process', torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čemer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo omejeno, če bi bilo to odprto javnosti. Obenem pa je namen izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa 'notranjega razmišljanja' organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa. Razkritje tovrstnih informacij organa bi posameznikom omogočilo, da ugotovijo kako se izogniti pravnim pravilom ali jih kršiti, ne da bi jih organi pregona pri tem izsledili. V to skupino izjem zato nedvomno sodijo različna notranja splošna navodila za izvajanje preiskav, policijska navodila za identifikacijo prestopnikov, študije o problemih v zvezi z tajnimi agenti, načrti za izbiranje in izvajanje raznih vrst nadzora, npr. inšpekcijskih ali preiskovalnih služb ipd. Tudi primerjalno-pravno so kot takšna izjema v glavnem priznana občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora, torej inšpekcijskih, davčnih in tudi preiskovalnih ter obveščevalno – varnostnih.
Temeljno vprašanje, ki se zastavlja ob razkritju tovrstnih informacij, je torej, ali ne bi prav razkritje dokumenta izničilo njegov temeljni namen in ga s tem napravilo neuporabnega. Prav temu zgledu pa je v celoti sledilo tudi določilo 2. odstavka 8. člena Uredbe o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 115/03, v nadaljevanju Uredba), ki je že same programe dela in druge podobne programe, ki jih inšpekcijski in drugi organi, kamor nedvomno predvsem sodijo tudi varnostno-obveščevalni organi, pripravljajo v zvezi z izvajanjem postopkov nadzora nad poslovanjem oseb javnega in zasebnega prava, izrecno izključila iz tistih splošnih aktov, ki se sicer v celoti posredujejo v svetovni splet.
Opisana izjema je med drugim namenjena tudi zagotavljanju učinkovitega in kakovostnega dela organa, kar je v svoji širši perspektivi nedvomno tudi v interesu družbe kot celote oziroma splošne javnosti.
5.) Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Ob upoštevanju vsega navedenega Pooblaščenec posebej opozarja še na določilo 7. člena ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa in določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
V konkretnem primeru pa je bistvenega pomena predvsem drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca seznani z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Pooblaščenec je pri ogledu namreč ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, kot tudi podatkov sestavljenih v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, da bi bil delni dostop neutemeljen. Določilo 7. člena ZDIJZ in 16. člena Uredbe natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo mogoče oziroma izvedljivo. 16. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki. (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. (drugi odstavek).
Implementacija delnega dostopa pa ne predstavlja samo tehničnih problemov ločevanja dostopnih od zavarovanih podatkov, ampak tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ker bi bili dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za upravičenca (primer Olli Mattila v. Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12.7.2001, ECR II-226).
Delni dostop je torej potrebno omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik. Pooblaščenec je v konkretnem primeru z ogledom ugotovil, da zavezanec je dokazal, da bi delno razkritje ogrozilo zaupnost varovanih informacij. Delni dostop bi bil torej v konkretnem primeru nedopusten iz razloga ogrozitve zaupnosti varovanih informacij, obenem pa zaradi popolne izgube vrednosti tudi ne bi bil smiseln za prosilca.
Pooblaščenec povsem na koncu ne more mimo ugotovitve, da močnejšo pravno podlago za vpogled v posamezne zadeve, prosilcu kot stranki v postopku in s tem upravičencu do pridobitve podatkov, ki se nanašajo nanj, predstavljajo drugi predpisi, zlasti ZVOP-1, Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 116/03 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZKP) in ZUP, ne pa ZDIJZ. Da se je prosilec že oprl na navedene druge pravne podlage, izhaja tudi iz prosilčeve prošnje za vpogled v osebno dokumentacijo z dne 31.3.2004 ter zapisnika o vpogledu v prosilčevo osebno mapo – zbirko osebnih podatkov, katere skrbnik je Služba za organizacijo in kadre, z dne 31.3.2004. Iz navedenega zapisnika, ki ga je prosilec lastnoročno podpisal, je razvidno tudi, da mu je organ omogočil tudi fotokopiranje zahtevanih dokumentov. Obenem iz dopisa prosilčevega odvetnika z dne 24.12.2004 izhaja, da je na podlagi dovolilnice vodje Okrožnega državnega tožilstva z dne 6.12.2004, dne 20.12.2004 odvetnik sam vpogledal v spis, ki ga zoper prosilca vodi Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, dne 22.12.2004 pa sta si ga ogledala še skupaj s prosilcem.
Zaradi vseh navedenih razlogov je Pooblaščenec prosilčevo pritožbo na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka