Prosilec - Carinska uprava Republike Slovenije – Generalni carinski urad
+ -Številka: 021-28/2005/5
Kategorije: Poslovna skrivnost
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03, v nadaljevanju: ZDIJZ) ter 247. in 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ... (v nadaljevanju: prosilka), z dne 8.3.2005, zoper odločbo uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja Carinske uprave Republike Slovenije – Generalni carinski urad, Šmartinska 55, 1523 Ljubljana (v nadaljevanju organ), opr. št.: 910-01/4-1/0001-070 z dne 2.3.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Prosilki se omogoči vpogled v izpis iz carinskega informacijskega sistema, iz katerega je razvidno, kateri subjekt in kateri artikel je v letu 2004 izvažal v Ukrajino pod tarifno številko 3002 Tarifne in statistične nomenklature ter skupne carinske tarife Evropske Skupnosti (Kombinirana nomenklatura), pri čemer se napravita nedostopna dva skrajna desna stolpca (NETO in STAT. VRED.).
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je najprej za potrebe izdelave časopisnega članka dne 2.2.2005 po elektronski pošti poslala organu prošnjo za posredovanje podatkov, kateri gospodarski in negospodarski subjekti so v letu 2004 izvažali v Ukrajino pod carinsko deklaracijo 3002 in kateri pod tarifno številko 3002 ter kateri artikli so bili v istem obdobju izvoženi pod tarifno številko 3002 in kateri pod carinsko deklaracijo 3002.
Na prosilkino prošnjo je organ odgovoril z dopisom z dne 4.2.2005, v katerem je pojasnil, da se pod tarifno številko 3002 nomenklature Skupnosti z naslovom Farmacevtski izdelki, nahaja blago z opisom: človeška kri, živalska kri, pripravljena za uporabo v terapevtske, profilaktične ali diagnostične namene; antiserumi in druge frakcije krvi ter modificirani imunološki proizvodi, dobljeni po biotehničnih postopkih ali kako drugače; cepiva, toksini, kulture mikroorganizmov (razen kvasovk) in podobni proizvodi. Tarifna številka 3002 je naprej razdeljena na več tarifnih podštevilk, med drugim tudi na podštevilko 3002 90 50 – kulture mikroorganizmov, za katero se je po podatkih izpisa iz carinskega informacijskega sistema, v letu 2004 izvedlo enainosemdeset izvozov v Ukrajino. Organ pojasnjuje, da je tarifna številka 3002 široka in je šele pri nadaljnji delitvi na tarifne podštevilke sploh možno ugotoviti, kateremu proizvodu ali izdelku ustreza navedena tarifna številka in posledično na izvoz katerega blaga se carinska deklaracija nanaša. Organ je pojasnil tudi, da je preveril vse carinske deklaracije, ki se jim avtomatsko dodeli zaporedna številka ob vnosu v carinski sistem in je določena za vsako carinsko izpostavo v Sloveniji, kjer se blago lahko carini, vendar se nobena od carinskih deklaracij, izdelanih na različnih carinskih lokacijah po Sloveniji pod zaporedno številko 3002, ne nanaša na izvoz blaga s tarifno številko 3002.
Zaradi zagotovitve pravnega varstva pa je prosilka dne 3.2.2005 na organ naslovila še pisno zahtevo za vpogled v dokumentacijo, iz katere je razvidno kateri subjekti so v letu 2004 izvažali v Ukrajino artikel pod tarifno številko 3002 in carinsko deklaracijo 3002.
Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri organu (v nadaljevanju uradna oseba), je z odločbo št. 910-01/4-1/2005/0001-070 z dne 2.3.2005, na podlagi 2. točke 6. člena ZDIJZ, v celoti zavrnila prosilkino zahtevo za vpogled v dokumentacijo, iz katere je razvidno kateri subjekti so v letu 2004 izvažali v Ukrajino pod tarifno številko 3002 in carinsko deklaracijo 3002.
Organ pojasnjuje najprej tarifno številko 3002 (oznaka KN) Kombinirane nomenklature Skupnosti (poimenovanje: Človeška kri; živalska kri, pripravljena za uporabo v terapevtske, profilaktične ali diagnostične namene; antiserumi in druge frakcije krvi ter modificirani imunološki proizvodi, dobljeni po biotehničnih postopkih ali kako drugače; cepiva, toksini, kulture mikroorganizmov (razen kvasovk) in podobni proizvodi) nato pa še pojem izvozne carinske deklaracije (npr. št. 3002), ki pomeni listino za posamezen izvoz, ki se nanaša na konkretnega izvoznika in na konkretno pošiljko. Zaporedna številka se carinski izvozni deklaraciji dodeli avtomatsko, ob vnosu le-te v carinski informacijski sistem in je določena za vsako carinsko izpostavo v Republiki Sloveniji, ki je pristojna za blagovno carinjenje (teh je 40) in kjer se opravlja uvozno oziroma izvozno carinjenje blaga. Glede na navedeno število carinskih izpostav v Republiki Sloveniji je zato možno, da obstaja 40 izvoznih carinskih deklaracij, ki nosijo številko 3002.
Organ navaja, da podatki o izvoznikih, ki so izvažali v Ukrajino pod tarifno številko 3002 določeno blago, kot tudi podatki iz carinskih deklaracij številka 3002, za podjetje pomenijo konkurenčno prednost. Razkritje podatka oziroma imen izvoznikov bi vplivalo na tržni položaj izbranega ponudnika, saj bi posredovanje podatka neupravičeni osebi oziroma konkurenčnemu subjektu potencialno ogrozilo konkurenčni položaj izvoznika in povzročilo škodo osebi, ki jih zaradi svojih interesov varuje. Podatek da določeno podjetje izvaža določeno blago, je zaupne narave in predstavlja za podjetje poslovno skrivnost po določilu 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 30/93 s spremembami, v nadaljevanju ZGD). Ne glede na določilo 1. odstavka 39. člena ZGD, po katerem je konkreten podatek opredeljen za poslovna skrivnost s pisnim sklepom družbe, s katerim mora biti seznanjen določen krog ljudi, se za poslovno skrivnost po določilu 2. odstavka istega člena štejejo tudi podatki, ki kot taki sicer niso določeni s posebnim sklepom družbe, je pa očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Glede na navedeno, je za v konkretnem primeru obravnavane podatke očitno, da terjajo posebno varstvo in da gre za podatke, ki morajo biti zaupni že po svoji vsebini.
Opisana narava zahtevanih podatkov in dolžnost organa varovati pridobljene poslovne skrivnosti, izhaja iz določil Zakona o carinski službi (Uradni list RS št. 103/04, ZCS-1-UPB1, v nadaljevanju ZCS), Pravilnika o ravnanju z zaupnimi podatki in o načinu varovanja zaupnih podatkov v carinski službi (Uradni list RS št. 40/02, v nadaljevanju Pravilnik), Mednarodne konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov (Uradni list RS št. 2/97) ter Uredbe Sveta št. 2913/92 z dne 12.10.1992 o uvedbi carinskega zakonika Skupnosti. Na podlagi navedenih predpisov organ zaključuje, da sme kot upravljalec zbirke posredovati podatke drugim uporabnikom samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne zahteve ali privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, je prosilka vložila pritožbo z dne 8.3.2005, v kateri navaja, da ni prejela dokumentacije iz katere je razvidno, kateri subjekti so v letu 2004 izvažali v Ukrajino pod tarifno številko 3002. Navaja, da se v obdobju od januarja do avgusta 2004, po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije, na 10. mestu blagovne menjave z Ukrajino nahaja človeška in živalska kri (izvoz pod tarifno številko 3002). Pritožnica pojasnjuje, da gre za uradne podatke, ki jih Ministrstvo za zdravje kljub pozivu v časopisu Gorenjski glas ni zanikalo. Ker se s krvjo ne trguje, je interes države in krvodajalcev višji od interesa izvoznika, zato pritožnica upravičeno pričakuje, da ji bo kot novinarki vpogled v dokumentacijo omogočen.
Organ je prosilkino pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj s celotnim spisom, z dopisom št.: 910-01/4-3/2005/0001-070 z dne 18.3.2005, na podlagi 1. odstavka 245. člena ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu. Organ najprej pojasnjuje celotno kronologijo dogodkov, razvidno zgoraj in pojasnjuje prosilkin sum, da se v Ukrajino izvaža človeška kri. Organ je prosilki nudil tudi potrebno pravno pomoč in jo opozoril na možnost pravnega varstva z vložitvijo pisne zahteve za dostop do informacij. Organ navaja, da je prosilki tudi že bilo pojasnjeno, da pod tarifno številko 3002 v letu 2004 po podatkih iz informacijskega carinskega sistema, ni bilo nobenega izvoza blaga, da pa navedena tarifna številka vsebuje še tarifne podštevilke in da so se izvozi v Ukrajino v letu 2004 nanašali samo na tarifno podštevilko 3002 90 50 – kulture mikroorganizmov. Iz navedenega je tako razvidno, da nikakor ni šlo za izvoze človeške in živalske krvi kot navaja in vztraja prosilka. Organ še zaključuje, da je prosilka podatke o izvozu tarifne številke 3002 črpala iz tabele Gospodarske zbornice Slovenije, v kateri pa so navedeni l podatki o izvozu tarifnih številk na štirih mestih, brez natančnejše delitve na tarifne podštevilke, ki bi ustrezale konkretnim vrstam blaga znotraj Kombinirane nomenklature Skupnosti. Iz podatkov carinskega informacijskega sistema, izpisek katerega je bil Pooblaščencu tudi posredovan izhaja, da je slovensko farmacevtsko podjetje v letu 2004 v Ukrajino izvozilo določeno količino farmacevtskega izdelka, ki se uvršča v tarifno številko 3002 90 50, pri čemer podatek o izvozu konkretnega proizvoda za izvoznika predstavlja poslovno skrivnost, kar po določilu 2. točke 6. člena ZDIJZ pomeni izjemo od dostopa do informacije javnega značaja in torej pravno podlago za zavrnitev prosilkine zahteve. Človeška kri pa se uvršča pod tarifno številko 3002 90 10, ki je na prvih štirih mestih (torej 3002) sicer identična prejšnji, vendar glede na razpoložljive podatke, s katerimi razpolaga organ, v letu 2004 nobeno slovensko podjetje ni izvozilo človeške krvi.
Pooblaščenec je zgoraj omenjeno farmacevtsko podjetje, zaradi vpliva bodoče odločbe na njegove pravice in pravne koristi, s pozivom z dne 6.6.2005 pozval, da se po določilu 43. in 44. člena ZUP, vključijo v postopek kot stranski udeleženci tako, da se opredelijo, ali zahtevana informacija, torej podatek da so v letu 2004 v Ukrajino izvažali konkretni izdelek pod tarifno številko 3002, za njih morebiti predstavlja poslovno skrivnost po določilu 39. člena ZGD in s tem izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po določilu 2. točke 6. člena ZDIJZ.
Farmacevtsko podjetje je Pooblaščencu poslal dopis z dne 10.6.2005, v katerem prijavlja svojo udeležbo stranskega udeleženca v postopku, vendar pa istočasno navaja, da je zahtevani podatek, torej zgolj potrditev da je v letu 2004 res v Ukrajino izvažalo konkreten proizvod pod tarifno številko 3002, prosilki že podalo v svojih odgovorih na njena novinarska vprašanja in sicer dne 10.2.2005, 18.2.2005 in 30.3.2005, vse skupaj z obširno obrazložitvijo. Podjetje navaja, da so informacije, ki so bile novinarki (prosilki) posredovane, podajale podrobno pojasnilo na zastavljena vprašanja in so v obsegu dovoljenih razkritij in ne štejejo za poslovno skrivnost družbe. Podjetje v svojem dopisu tako navaja, kateri konkretni proizvod (ime) so v letu 2004 izvozili v Ukrajino pod tarifno številko (skupino) 3002 oziroma konkretneje (samo) pod tarifno podštevilko 3002 90 50. Podjetje navaja tudi, da je bilo prosilki pojasnjeno, da konkretno klasifikacijo proizvodov v določene tarifne in statistične nomenklature, ki izpolnjuje zahteve skupne carinske tarife, zunanjetrgovinske statistike Skupnosti ter politik Skupnosti, ki se nanašajo na uvoz ali izvoz blaga, Ureja Uredba komisije ES št. 1810/2004 z dne 7.9.2004 o spremembi Priloge I k uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, ki po vsebini daje odgovor na vsa njena novinarska vprašanja in torej potrjuje, da konkretni proizvod farmacevtskega podjetja ne spada in se ne šteje za človeško kri. Podjetje tudi obširno navaja novinarki podano razlago poglavij, štirimestnih tarifnih številk, šestmestnih tarifnih podštevilk, skupaj z hierarhično umestitvijo konkretnega proizvoda v sistem. V istem dopisu pa podjetje poudarja, da Zakon o izvajanju carinskih predpisov ES (Carinski zakonik) predpisuje subsidiarno uporabo Zakona o davčnem postopku (ZDP), ki določa obveznost varovanja tajnosti vseh dejstev, okoliščin, podatkov, odločitev, dokumentov, ki se nanašajo na posameznega zavezanca za davek. V skladu z ZTP je tretjim osebam mogoče razkriti le ime, naslov sedeža in identifikacijsko številko zavezanca za DDV. Po analogiji velja za vpogled v carinsko dokumentacijo/spis tretjega, ko mora oseba, ki dostop in vpogled do spisovne dokumentacije zahteva, izkazati, da je oseba s statusom stranke ali udeleženca upravnega postopka ali postopka na sodišču v povezavi s predmetnim spisom ali (pogojno), da zatrjuje, da izid teh postopkov neposredno vpliva na njene pravice in obveznosti. Ker prosilka ni izkazala pravnega interesa, je organ pravilno zavrnil vpogled v spis, torej v dokumente in listine, ki so predmet upravnega postopka. Podjetje zato ocenjuje, da bi vpogled v upravni spis pri organu, pomenil kršitev poslovne skrivnosti po določilih Zakona o gospodarskih družbah in navaja, kaj vse se po Pravilniku podjetja o poslovni skrivnosti in prepovedi konkurence šteje za poslovno skrivnost – podatki o kupcih, dobaviteljih, vse vrste pogodb, prodajni in nakupni pogoji, planske, obračunske, prodajne ter nabavne kalkulacije za posamezne izdelke itd., kamor nedvomno sodijo tudi vse listine, ki spremljajo določen izvoz določenega blaga. Podjetje prijavlja svojo stransko udeležbo v tistem delu, ki bi lahko pomenila kršitev poslovne skrivnosti, torej glede podatkov in listin, ki bi lahko bili predmet in vsebina v postopkih pred carinskimi organi in ki uživajo pravno zaščito in varstvo ter bi z razkritjem le-teh nastala podjetju nepopravljiva škoda.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. členu vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) državni organi. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Pooblaščenec ugotavlja, da se zahtevani podatki nahajajo v obliki dokumentov, s katerimi razpolaga organ - pogodbe s posameznimi svetovalci, odredbe o izplačilu proračunskih sredstev posameznim svetovalcem, itd., se nahajajo v pisni obliki, torej v obliki dokumentov, ki se nahajajo v posesti organa.
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru nedvomno gre za informacijo javnega značaja, saj se nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb in obenem izvira iz delovnega področja organa. Delovno področje oziroma naloge carinske službe so obširno definirane v 3. členu Zakona o carinski službi (Uradni list RS št. 103/04, ZCS-1-UPB1 v nadaljevanju ZCS), ki določa, da carinska služba med drugim opravlja naloge na področjih opravljanja carinskega nadzora nad blagom, carinjenje blaga, nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja obveznosti določenih s predpisi, preprečevanje in odkrivanje carinskih prekrškov in postopek v zvezi z njimi, kontrola iznosa blaga, za katero so predpisani posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, pobiranje dajatev, zbiranje statističnih podatkov o blagovni menjavi med državami članicami EU, izvajanje ukrepov zunanje politike, izvajanje predpisov Evropske skupnosti in druge naloge.
Naloge organa pa so še podrobneje določene v 10. členu ZCS, ki določa, da organ med drugim organizira in nadzira delo carinskih uradov, opravlja carinski nadzor, carinsko kontrolo, carinske preiskave, odloča v upravnih zadevah v upravnem postopku na prvi stopnji, upravlja z informacijskim sistemom službe, izvaja kontrolo iznosa blaga in opravlja druge naloge.
Širše oziroma celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ in zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami.
Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149).
Pojem delovno področje iz 4. člena ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma delovno področje po določilih Zakon o državni upravi (UL RS št. 52/2002 s spremembami, v nadaljevanju: ZDU-1), saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih (kot v tem primeru ZDU-1), temveč vse informacije, ki so na kakršenkoli način povezane s temi pristojnostmi.
Ker se prosilkina zahteva nanaša na informacije o vsebini opravljenega in zavedenega izvoza v konkretno državo v določenem časovnem obdobju, gre tudi v tem delu za delovno področje organa in zato zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
2. Stranski udeleženec v postopku
Iz prosilkine pritožbe izhaja, da ji organ ni omogočil vpogleda v dokument, iz katerega je razvidno, kateri subjekti so v letu 2004 izvažali v Ukrajino pod tarifno številko 3002 tarifne in statistične nomenklature ter skupne carinske tarife Evropske skupnosti (kombinirana nomenklatura). Organ kot razlog zavrnitve navaja, da zahtevi prosilke ne more ugoditi, ker gre za izvoznikovo poslovno skrivnost po določilu 2. odstavka 39. člena ZGD, zato je prosilkino zahtevo v celoti zavrnil na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Iz spisovne listinske dokumentacije organa izhaja, da je v letu 2004 v Ukrajino pod tarifno številko 3002 izvažalo samo eno slovensko podjetje.
Pooblaščenec opozarja, da mora organ v postopku odobritve zahteve za dostop do informacij javnega značaja po uradni dolžnosti skrbeti za to, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek je torej potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete, in jim omogočiti udeležbo v postopku. Opozoriti pa je potrebno, da tudi če organ po uradni dolžnosti ne ugotovi, da bi morala v postopku sodelovati tudi tretja oseba, da zavaruje svoje pravne koristi, in je zato k udeležbi ne povabi, lahko ta oseba sama pri organu zahteva vstop v postopek. Takšno zahtevo mora uradna oseba organa preizkusiti in o njej odločiti s sklepom in če zahtevi ugodi, o tem obvestiti stranko.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi izvoznikov artiklov pod tarifno številko 3002 v Ukrajino v letu 2004, bi moral organ po uradni dolžnosti konkretno slovensko podjetje pozvati, da se po določilu 43. in 44. člena ZUP vključi v postopek kot stranski udeleženec in se opredeli, ali zahtevana informacija zanj morda predstavlja izjemo po določilu 6. člena ZDIJZ, konkretno torej poslovno skrivnost. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se namreč subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ).
Stranski udeleženec ima pravico udeleževati se postopka, ker izkaže pravni interes tako, da zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, kar pomeni neposredno, na zakon ali drug predpis oprto (osebno) korist. Stranski udeleženec ima načeloma iste procesne pravice in obveznosti kot stranka. Če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec, ta možnost ni bila dana, gre po določbi 2. točke 2. odstavka 237. člena ZUP za bistveno kršitev pravil upravnega postopka in predstavlja razlog za odpravo odločbe.
Ker je v konkretnem primeru organ Pooblaščencu posredoval podatek o tem, kdo je edini izvoznik artikla pod tarifno številko 3002 v Ukrajino v letu 2004, ga je Pooblaščenec z dopisom z dne 6.6.2005 sam pozval, da se izjasni o tem, ali prijavlja stransko udeležbo v postopku, oziroma ali zahtevani podatek zanj predstavlja poslovno skrivnost in torej dopolnil postopek.
Iz dopisa podjetja z dne 10.6.2005 izhaja, da sicer prijavlja svojo udeležbo stranskega udeleženca, vendar pa istočasno navaja, da je zahtevani podatek, torej potrditev, da je v letu 2004 res v Ukrajino izvažalo konkreten proizvod pod tarifno številko 3002, prosilki že samo podalo v svojih odgovorih na novinarska vprašanja z dne 10.2.2005 (na novinarsko vprašanje z dne 9.2.2005), z dne 18.2.2005 (na novinarsko vprašanje z dne 11.2.2005) in z dne 30.3.2005 (na novinarsko vprašanje z dne 23.3.2005). Podjetje navaja, da so informacije, ki so bile novinarki (prosilki) posredovane, podajale podrobno pojasnilo na zastavljena vprašanja cit.: 'in so v obsegu dovoljenih razkritij in ne štejejo za poslovno skrivnost podjetja'.
Iz dopisa podjetja izhaja, da podjetje ne vidi ovir za posredovanje podatkov v obsegu, kot to izhaja iz prosilkine zahteve, saj podjetje samo navaja, da ji je prav te zahtevane podatke tudi že posredovalo. Prosilka namreč zahteva samo podatek, kateri subjekt je v letu 2004 izvažal v Ukrajino proizvod iz tarifne številke 3002, kar pa je prosilki po podatkih iz dopisa z dne 10.6.2005 podjetje glede podatkov, ki se nanašajo nanj, tudi že samo posredovalo. Nedvomno pa prosilkina zahteva ne predstavlja zahteve za vpogled v celoten spis, ki ga organ vodi v konkretnem upravnem postopku, oziroma ki predstavlja vpogled v konkreten zaveden izvoz, v katerem so vsebovane tudi morebitne poslovne skrivnosti podjetja. Prosilkina zahteva je namreč mnogo ožja, nanaša se samo na vsebino tarifne številke 3002, glede česar podjetje ne vidi ovir in zanj ne predstavlja poslovne skrivnosti, zato je Pooblaščenec ob dodatno izpolnjenih, v nadaljevanju pojasnjenih pogojih, odločil kot izhaja iz izreka odločbe.
Pooblaščenec še pojasnjuje, da bi z razkritjem naziva firme stranskega udeleženca, bila odločba že delno izvršena, kar pa je pristojnost prvostopenjskega organa. Slednji pa je vezan na izrek te odločbe in torej dolžan prosilki omogočiti vpogled v podatek, kot izhaja iz izreka.
3. Pojasnila tarifne številke 3002 in carinske deklaracije številka 3002
Prosilka v svoji pritožbi krči zahtevek iz svoje pisne zahteve za dostop do informacij javnega značaja z dne 3.2.2005, v kateri zahteva vpogled v dokumentacijo, iz katere je razvidno, kateri subjekti so v letu 2004 izvažali v Ukrajino artikel pod tarifno številko 3002 in carinsko deklaracijo 3002. V pritožbi z dne 8.3.2005 pa zahteva (samo še) vpogled v dokumentacijo, iz katere je razvidno, kateri subjekti so v letu 2004 izvažali v Ukrajino pod tarifno številko 3002 – kdo je torej v lanskem letu izvažal proizvode iz tarifne številke 3002.
Čeprav je Pooblaščenec vezan na pritožbene navedbe, pojasnjuje, da je carinska deklaracija listina, vezana na konkreten izvoz, torej na konkretnega izvoznika in konkretno blago. Po določilu 5. člena Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS št. 25/04, v nadaljevanju ZICPES), 'prejem carinske deklaracije’’ pomeni predložitev carinske deklaracije v predpisani obliki pristojnemu carinskemu organu za izvedbo izbranega carinskega postopka, 'sprejem carinske deklaracije’’ pa ugotovitev carinskega organa, da je carinska deklaracija izdelana v skladu z 38. členom ZICPES in evidentiranje le-te v predpisano evidenco. Navedeni 38. člen določa natančne pogoje za sprejem carinske deklaracije – vložena mora biti pri pristojnem carinskem uradu, v času uradnih ur in na uradnem mestu, za sprejem ne smejo obstajati prepovedi in omejitve, vložena mora biti po upravičeni osebi, v predpisani obliki in s priloženimi vsemi listinami, potrebnimi za odobritev zahtevanega postopka.
Konkretno carinjenje blaga in kontroliranje iznosa blaga opravljajo posamezni pristojni carinski uradi, medtem ko carinska služba vodi enotno evidence pisnih carinskih deklaracij. Številka carinske deklaracije se dodeli avtomatsko ob vnosu v carinski informacijski sistem in je določena za vsako carinsko izpostavo v Republiki Sloveniji, kjer se blago lahko carini. Ker je pooblaščenih carinskih izpostav v Republiki Sloveniji približno 40, navedeno pomeni, da ima v letu 2004 lahko teoretično 40 različnih carinskih deklaracij zaporedno številko 3002. Zgolj številka carinske deklaracije pa še ne pove nič o vsebini izvoza oziroma o proizvodu, ki se uvrsti pod določeno tarifno številko nomenklature Skupnosti, pač pa pove samo številko konkretnega opravljenega izvoza.
Pooblaščenec pripominja, da pritožnica v svojih navedbah ne konkretizira tarifne podštevilke, ampak navaja zgolj tarifno številko, ki predstavlja naslov poglavja – npr. 3002. Prva štiri mesta carinske tarife namreč še ne določajo konkretnega proizvoda. Tarifna številka vsebuje še tarifne podštevilke, npr. 3002 90 50 – kulture mikroorganizmov; kar pa pomeni določitev proizvoda, ki je v konkretnem primeru tudi edini, v letu 2004, realiziran izvoz iz tarifne številke 3002. Iz prosilkinih navedb izhaja, da je podatek o izvozu pod tarifno številko 3002 dobila v objavljenih podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju GZS), iz katerih med drugim izhaja prvih deset slovenskih izvoznikov v Ukrajino v letu 2004 ter prvih deset skupin proizvodov po tarifnih številkah. Iz navedenih podatkov GZS torej izhaja, da so našteti glavni izvozniki podjetja Iskratel d.o.o., Krka d.d., Lek d.d., Juteks d.d., Tobačna d.o.o., Gorenje d.d., Helios d.o.o., Henkel Slovenija d.o.o., Gorenje Tiki d.o.o. in Etol d.d. Prvih deset skupin proizvodov po tarifnih številkah pa so tarifne številke 3004, 8517, 3208, 3918, 8516, 8524, 8478, 3302, 3305 in 3002. Poleg navedbe tarifne številke, je v razpredelnici GZS kljub sicer zelo obširnim naslovom Kombinirane nomenklature Skupnosti naveden (zgolj) začetek naslova posamezne tarifne številke skupine proizvodov, torej niti ne celoten naslov, še manj pa razdelanost po tarifnih podštevilkah. Konkretno npr. pri tarifni številki 3004 tako (le) zdravila, pri tar. št. 3208 – (le) premazna sredstva, pri tar. št. 3302 – (le) mešanice dišav, … in pri tar. št. 3002 – (le) človeška in živalska kri. Navedba zgolj prvih štirih besedic naslova (človeška in živalska kri) sicer zelo obširne skupine proizvodov (v celoti citirane in pojasnjene v 2. in 4. odstavku te obrazložitve), torej še nikakor ne pove ničesar o konkretni vsebini izvoza.
Ker pa iz pritožbenih navedb izhaja tudi pritožničin sum, da se v Ukrajino iz Slovenije izvaža človeška in živalska kri, ki nosi tarifno podštevilko 3002 90 10 in s katero je prepovedano trgovati, Pooblaščenec obenem še pojasnjuje, da je v primerih kakršnegakoli suma na nepravilnosti ali suma storitve kaznivega dejanja potrebno uporabiti druge pravne podlage in ne določil ZDIJZ. Konkretno to pomeni uporabo določil Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS št. 63/94 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZKP) glede vložitve kazenske ovadbe zoper eventuelnega storilca kaznivega dejanja, kot ga določa Kazenski zakonik (Uradni list RS št. 63/94 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju KZ).
4. Izjema po 2. točki 6. člena ZDIJZ
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja in sicer na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je tudi, da prosilcu ni potrebno izkazovati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa (da torej zanje ne velja omenjena pravna domneva), in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer gre za informacijo javnega značaja, vendar se dostop lahko zavrne zaradi ene od zakonskih izjem.
6. člen ZDIJZ zato taksativno določa dvanajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugim tudi, ko gre na primer za podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost (tč. 2) v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/98, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/01, 59/01, 57/04 – v nadaljevanju ZGD). 1. odstavek 39. člena ZGD opredeljuje kot poslovno skrivnost podatke, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. Ne glede na to pa se po določilu 2 .odstavka 39. člena za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Pooblaščenka pa dodatno pojasnjuje še, da 3. odstavek 39. člena ZGD izrecno določa tudi, da se za poslovno skrivnost ne morejo šteti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
V konkretnem primeru je Pooblaščenec zaradi razjasnitve dejanskega stanja in zaščite pravic in interesov konkretnega podjetja, postopal kot izhaja iz 1. točke obrazložitve. Ker v konkretnem primeru samo podjetje navaja, da so prosilki (novinarki) vse podatke iz zahteve že posredovali in zato v tem delu ne predstavljajo poslovne skrivnosti, je torej ugotoviti, da vprašanje poslovne skrivnosti v konkretnem primeru ni relevantno. Podjetje se na poslovno skrivnost sklicuje in jo opredeljuje samo glede podatkov, ki presegajo domet zahteve in se nanašajo na podatke, razvidne iz carinskega postopka ter predstavljajo konkurenčno prednost podjetja na trgu (npr. vplivajo na njegove pogajalske sposobnosti ter položaj na trgu). Posamezni podatki lahko predstavljajo poslovno skrivnost, kadar bi njihovo razkritje lahko vplivalo na konkurenčne položaje posameznih subjektov in bi po določilu 2. odstavka 39. člena ZGD z razkritjem tega podatka nastala občutna škoda. Pooblaščenec je tudi glede na izraženo stališče podjetja, ki v razkritju zahtevanih podatkov ne vidi ovir oziroma svoje poslovne skrivnosti, tako prepričan, da se z objavo zahtevanih podatkov (informacij) ne posega v konkurenčne prednosti konkretnega podjetja na trgu in torej ne razkriva njegove poslovne politike tako, da bi z objavo nedvomno nastala občutna škoda pri poslovanju.
Organ v obrazložitvi svoje odločbe kot pravno podlago za zavrnitev vpogleda v podatke navaja tudi področne carinske predpise, ki določajo zaupnost podatkov, ki jih organ pridobi pri svojem delu oziroma podatkov iz evidenc, ki jih je dolžan voditi po zakonu. Ker gre v obravnavanem primeru za privolitev podjetja glede objave zahtevanih podatkov, pa so obenem izpolnjeni tudi pogoji iz Pravilnika, ki v 2. členu sicer določa zaupnost podatkov iz evidenc, ki jih mora organ voditi po določilu 35. člena ZCS, vendar pa 10. člen Pravilnika omogoča dostop do podatkov v primeru pisne privolitve tistega, na katerega se ti podatki nanašajo, v obravnavanem primeru torej konkretnega podjetja. Ne glede na vse navedeno pa je ZDIJZ tudi kasnejši in hierarhično višji predpis od Pravilnika.
5. Institut delnega dostopa po določilu 7. člena ZDIJZ
Na podlagi zgoraj navedenega je Pooblaščenec presodil, da je organ dolžan prosilki posredovati na vpogled zahtevan dokument. Organ mora zato prosilko pozvati, da lahko v prostorih organa v času uradnih ur vpogleda v zahtevane informacije javnega značaja - v dokument, iz katerega je razvidno, kateri subjekt in kateri proizvod je v letu 2004 izvažal v Ukrajino pod tarifno številko 3002 kombinirane nomenklature Skupnosti, v roku 15 dni od prejema odločbe. Po vpogledu v poslano dokumentacijo Pooblaščenec ugotavlja, da je zahtevani podatek v celoti razviden tudi iz izpisa carinskega informacijskega sistema, pri čemer pa je kot poslovno skrivnost po določilu 39. člena ZGD, izhajajoč tudi iz vloge stranskega udeleženca, potrebno iz dokumenta izločiti podatke iz zadnjih dveh stolpcev z naslovom 'NETO' in 'STAT. VREDNOST'.
7. člen ZDIJZ namreč ureja institut delnega dostopa in določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki vključuje tri bistvene postavke (kumulativno):
a.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa - torej izvajanje pristojnosti organa;
b.) organ mora z njo razpolagati - lahko jo izdela sam ali pridobi od drugih, mora pa biti v njegovi posesti;
c.) informacija se mora nahajati v neki materializirani obliki - pri čemer v ZDIJZ naštetih pojavnih oblik ne gre jemati kot taksativno naštetih, pač pa so naštete le primeroma, zato dostopa do informacije javnega značaja ni dopustno zavrniti le zato, ker se ne nahaja v eni izmed zakonsko določenih oblik.
Način oz. oblika seznanitve je torej odvisna od želje prosilca, po določilu 1. in 3. odstavka 25. člena ZDIJZ je organ dolžan prosilki, ki zahteva informacijo na vpogled, nemudoma omogočiti vpogled tako, da ima prosilka dovolj časa, da se seznani z njeno vsebino. Podrobnosti glede posredovanja informacij javnega značaja pa določa Uredba o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 115/03, v nadaljevanju: Uredba). Po določilu 15. člena Uredbe je pooblaščena oseba organa dolžna prosilki omogočiti vpogled v zahtevano dokumentacijo v primernem prostoru v prostorih organa, v času uradnih ur, prosilki pa mora za pregled dati na voljo dovolj časa.
Tiste dele dokumentov, ki bi morebiti predstavljali kakršnokoli izjemo v skladu s 6. členom ZDIJZ, konkretno poslovno skrivnost - predvsem npr. znesek prodanega blaga, pa se mora iz dokumenta izločiti in prosilcu zagotoviti delni dostop po določilu 7. člena ZDIJZ. Če torej dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjeme iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena uradna oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dokumenta. Ob tem mora organ omogočiti vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja v skladu s 16. členom Uredbe, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
2. zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki. (1. odstavek 16. člena Uredbe)
Ker se prosilki omogoča vpogled v zahtevano informacijo v prostorih organa, se ji mora v primeru morebitnega delnega dostopa omogočiti vpogled v kopijo dokumenta, ki jo pooblaščena oseba pripravi na zgoraj opisani način. (3. odstavek 16. člena Uredbe).
Pooblaščenec je zato s pritožbo izpodbijano ravnanje organa odpravil in sam odločil na podlagi 2. odstavka 251. člena ZUP.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka