Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice zoper Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
+ -Številka: 021-3/2005/6
Kategorije: Varstvo upravnega postopka
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju: Pooblaščenec), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ul. RS, št. 24/03, v nadaljevanju: ZDIJZ), o pritožbi Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva, vloženo po pooblaščencu odvetniku Vladku Beganu, Senovica 10a, 3240 Šmarje (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 323-540/2004/3 z dne 13.12.2004, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja, na podlagi 4. odstavka 27. člena ZDIJZ in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ul. RS, št. 80/99, 70/00, 52/00, 73/04, v nadaljevanju: ZUP) naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe dolžan omogočiti vpogled v naslednje dokumente:
a. Dokumente, ki vsebujejo podatke o tem, katere organizacije v Sloveniji opravljajo poskuse na živalih,
b. Dokumente, ki vsebujejo podatke o tem, kdo so strokovnjaki za zaščito živali pri organizacijah, ki v Sloveniji opravljajo poskuse na živalih,
c. Dovoljenja za poskuse na živalih, ki so bila v zadnjih petih letih izdana na podlagi 21. člena Zakona o zaščiti živali (Ul. RS, št. 98/99, 126/03; v nadaljevanju: ZZZiv-UPB1).
3. Pritožba se glede podatka o tem, koliko živali je bilo pri poskusih ubitih, zavrne.
OBRAZLOŽITEV
Prosilec je dne 09.11.2004 organu poslal zahtevo, naj mu v skladu z ZDIJZ dostavi naslednje informacije javnega značaja:
1. katere organizacije oziroma osebe opravljajo v Sloveniji poskuse na živalih,
2. kdo so strokovnjaki za zaščito živali pri organizacijah oziroma osebah, ki opravljajo v Sloveniji poskuse na živalih (23. člen ZZZiv-UPB1),
3. za kakšne namene se opravljajo poskusi na živalih,
4. za kakšne vrste poskusov na živalih se uporabljajo živali,
5. katere vrste živali se uporabljajo pri poskusih,
6. koliko živali je bilo uporabljenih v poskusih na živalih v zadnjih petih letih v Sloveniji in to za vsako leto posebej,
7. koliko živali je bilo pri poskusih na živalih pri teh poskusih ubitih.
Prosilec je tudi pozval organ, da mu dostavi vsa dovoljenja za poskuse na živalih, ki so bila v zadnjih petih letih izdana na podlagi 21. člena ZZZiv-UPB1. Prosilec je od organa zahteval, da mu v skladu z ZDIJZ dostavi dokumente oziroma dele dokumentov, v katerih bodo zgoraj navedene informacije. Informacije oziroma dokumente lahko organ posreduje po elektronski pošti, kot fotokopije ali kot prepis.
Organ je dne 01.12.2004 sprejel sklep št. 323-540/2004/2, s katerim je podaljšal rok za rešitev zahteve za največ 30 delovnih dni. V obrazložitvi je organ navedel, da zaradi obsežnosti zahtevane informacije organ le-te ne more posredovati v roku, določenem v 23. členu ZDIJZ, zato se ta rok podaljša za največ 30 delovnih dni. Dne 13.12.2004 je organ izdal odločbo št. 323-540/2004/3, s katero je delno zavrnil zahtevo prosilca za pridobitev informacij javnega značaja.
V obrazložitvi je organ navedel, da zakonodaja v Republiki Sloveniji določa, da smejo izvajati poskuse na živalih le organizacije, ki so registrirane za izvajanje poskusov in imajo dovoljenje upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, za izvajanje poskusov na živalih, v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZZZiv-UPB1. Med organizacijami, ki imajo registrirano znanstveno raziskovalno delo, so farmacevtska podjetja in nekateri inštituti, tudi inštituti znotraj visokošolskih organizacij. Poskusi na živalih za namene izobraževanja in usposabljanja se smejo izvajati le v visokošolskih in znanstveno raziskovalnih organizacijah, če so nujni za redno izobraževanje zdravnikov, veterinarjev, biologov, farmacevtov in zootehnikov in njihovega cilja ni mogoče doseči s pomočjo drugih učnih pripomočkov (film, slika, modeli, preparati ipd.).
Organ je zatrdil, da ne more posredovati imen organizacij in oseb, ki opravljajo poskuse na živalih, saj se zahteva nanaša na podatke, pridobljene zaradi upravnega postopka, v skladu z 8. točko 6. člena ZDIJZ.
Organ je nadalje pojasnil, da mora v skladu s 23. členom ZZZiv-UPB1 organizacija, v kateri se izvajajo poskusi na vretenčarjih, imenovati strokovnjaka za zaščito živali, ki ima ustrezno znanje in je odgovoren za izvedbo poskusov v skladu s predpisi. Strokovnjak pripravi obrazložitev za odobritev poskusa, ki je sestavni del vloge za izdajo dovoljenja za izvajanje poskusov na živalih. Podatki o imenovanih strokovnjakih za zaščito živali znotraj raziskovalnih organizacij so pridobljeni v upravnem postopku, zato organ tudi teh informacij ne posreduje.
Dovoljenja za izvajanje poskusov na živalih so izdana v upravnem postopku posameznim raziskovalnim organizacijam na njihovo zahtevo. Trditev, da je posredovanje takih dokumentov v skladu z ZDIJZ, kot navaja prosilec, je po mnenju organa napačna, saj ne gre za informacijo javnega značaja.
Dne 14.12.2004 je organ prosilcu posredoval dopis št. 323-540/2004/4, v katerem so posredovane informacije na zahtevo prosilca od točke 3 do točke 6 za posredovanje naslednjih informacij:
- za kakšne namene se opravljajo poskusi na živalih,
- za kakšne vrste poskusov na živalih se uporabljajo živali,
- katere vrste živali se uporabljajo pri poskusih,
- koliko živali je bilo uporabljanih v poskusih na živalih v zadnjih petih letih v Sloveniji in to za vsako leto posebej.
Organ je navedel, da podatkov za leto 2003 še nima v celoti zbranih, zato jih tudi ne more posredovati. V priloženih tabelah so prikazani sklepni statistični podatki o številu in vrstah uporabljenih živali ter vrsti poskusov na njih. Ti podatki so v skladu z drugim odstavkom 24. člena ZZZiv-UPB1, ki je stopil v veljavo 19.12.1999, javni. Podatke, koliko živali je bilo pri poskusih na živalih ubitih, organ ne more posredovati, saj ti niso podatki javnega značaja.
Organ je nadalje ponovno navedel, da so dovoljenja za izvajanje poskusov na živalih izdana v upravnem postopku posameznim raziskovalnim organizacijam na njihovo zahtevo. Trditev, da je posredovanje takih dokumentov v skladu z ZDIJZ, kot navaja prosilec v zahtevi, je po mnenju organa napačna, saj ne gre za informacijo javnega značaja.
Prosilec je dne 04.01.2005 na organ naslovil pritožbo zoper odločbo organa št. 323-540/2004/3 z dne 13.12.2004. V njej je prosilec navedel, da je odločba organa nezakonita, zato zoper njo vlaga pritožbo in predlaga, da organ to pritožbo obravnava in ji ugodi ter mu posreduje zahtevane informacije javnega značaja, skladno s 242. členom ZUP, v nasprotnem primeru pa predlaga, da organ pritožbo odstopi Pooblaščencu, ki naj pritožbo obravnava, ji ugodi ter odločbo odpravi in vrne zadevo v nov postopek, ali pa sam pridobi zahtevane informacije in jih posreduje prosilcu.
Organ je dne 13.01.2005 z dopisom št. 323-540/2004/6 v skladu z 245. členom ZUP pritožbo in kopijo celotnega spisa odstopil v odločanje Pooblaščencu, saj se je organ po preučitvi pritožbe odločil, da izpodbijane odločbe ne bo nadomestil z novo. Pooblaščenec je dne 19.05.2005 v skladu z 245. čl. ZUP organ zaprosil, da mu dostavi vse dokumente, ki jih prosilec zahteva, saj jih Pooblaščenec potrebuje pri odločanju. Podatke je Pooblaščenec dne 02.06.2005 prejel.
Pritožba je utemeljena.
Organ je prosilčevi zahtevi za dostop deloma ugodil, v preostalem delu pa mu je dostop do informacij zavrnil. Tako prosilec s pritožbo pri Pooblaščencu še vedno zahteva naslednje informacije:
- v 2. alineji tretjega odstavka pritožbe zahteva informacije o tem, katere organizacije v Sloveniji opravljajo poskuse na živalih,
- v 3. alineji tretjega odstavka pritožbe zahteva informacije o tem, kdo so strokovnjaki za zaščito živali pri organizacijah, ki v Sloveniji opravljajo poskuse na živalih,
- v 7. alineji tretjega odstavka pritožbe zahteva podatek, koliko živali je bilo pri poskusih ubitih,
- v četrtem odstavku pritožbe zahteva dovoljenja za poskuse na živalih, izdanih v zadnjih petih letih.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. členu vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen načela javnosti, ki izhaja iz 2. člena ZDIJZ, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.
Informacija javnega značaja je po določilu 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Takšna informacija mora kumulativno izpolnjevati vse tri v 4. členu naštete pogoje. Izvirati mora iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v neki materializirani obliki. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Takšna informacija se lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa.
2. Izjema po 8. točki 6. člena ZDIJZ
ZDIJZ v 6. členu taksativno našteva izjeme, ki so za organ lahko razlog, da dostop do informacije zavrne, služijo pa bodisi javnemu bodisi zasebnemu interesu. Izjema določena v 8. točki 6. člena, ko gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi, tako služi interesu javnosti kot najširše varstvo nerazkritja še nedokončanih upravnih dokumentov. Navedena izjema se uporablja le v primerih, ko upravni postopek v upravni zadevi, ta mora biti konkretno določena, še poteka. Prav tako je bistvenega pomena za uporabo navedene izjeme izvedba škodnega testa, saj zakon dopušča zavrnitev dostopa le, če bi razkritje izvedbi konkretnega upravnega postopka škodovalo. ZDIJZ na tem mestu vpeljuje v postopek dostopa t.i. škodni (harm) test. To pomeni, da mora organ prve stopnje, oziroma v primeru vložitve pritožbe, Pooblaščenec kot pritožbeni organ, pretehtati, kdaj bi razkritje neke informacije lahko škodovalo izvedbi samega postopka. Te izjeme torej ni mogoče tolmačiti tako, da se dostop zavrne a priori, temveč zgolj tako, da je treba pretehtati možnost odobritve dostopa zoper morebitne škodljive posledice, ki bi nastale z razkritjem podatka, za postopek v teku. Če škodni test pripelje do ugotovitve, da nek podatek ne bo škodoval izvedbi postopka, za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja po navedeni izjemi ni več pravne podlage. Kakor navajajo avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Inštitut za javno upravo, Ljubljana, 2005) pogoje za ugotovitev (sicer v druge namene), kdaj gre šteti, da bo ogrožena izvedba postopka, ponuja že sama procesna zakonodaja (tako 264. člen Zakona o kazenskem postopku na primer določa: "če je utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja…").
3. Podatki o organizacijah, ki v Sloveniji opravljajo poskuse na živalih
Pooblaščenec ugotavlja, da je obrazložitev razloga zavrnitve posredovanja imen organizacij, ki v Sloveniji opravljajo poskuse na živalih, napačna. Organ zatrjuje, da imen organizacij in oseb, ki opravljajo poskuse na živalih, ne more posredovati, saj se zahteva nanaša na podatke, pridobljene zaradi upravnega postopka, v skladu z 8. točko 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da so upravni postopki glede izdajanja dovoljenj navedenim organizacijam zaključeni, zato uporaba navedene izjeme ni več dopustna. Organ zavezanec bi tako podatke lahko zavrnil le, če bi postopek še tekel - dokler torej upravna odločba ne bi postala dokončna, razkritje samih podatkov pa bi ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku, in sicer do takšne mere, da se ta ne bi mogla izvesti ali da bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami. Vedno pa mora organ pri zavrnitvi seveda paziti še na ostale izjeme od dostopa, ki jih definira 6. člen. Največkrat zaradi prisotnosti drugih izjem pride v poštev t.i. delni dostop, ki ga opisuje 7. člen ZDIJZ. Pomembno je opozoriti, da organ v obrazložitvi svoje odločbe ne navaja kakšno (če sploh) škodo bi razkritje imen organizacij lahko povzročilo. Nastanek tovrstne škode je malo verjeten in težko predstavljiv, saj je v celotni Republiki Sloveniji organizacij, ki redno opravljajo poskuse, le devet, dodatnih dvanajst organizacij pa te poskuse opravlja občasno. Prav tako je za večino navedenih organizacij javno znano in splošno razširjeno, da v okviru svojih zdravstvenih, raziskovalnih, izobraževalnih ali sodnomedicinskih namenov, na živalih opravljajo poskuse. Končno bi moral organ, če bi se želel sklicevati na navedeno izjemo, škodo ali verjetni nastanek škode podati in concreto in ne zgolj in abstracto.
Pooblaščenec nadalje opozarja, da se sme navedena izjema uporabiti zgolj za upravni postopek, ki je konkretiziran, omejen in točno določen, ne pa za informacije, ki se splošno dotikajo več ali vseh istovrstnih upravnih postopkov. Imena organizacij, kot del evidence organa, ki nastaja s samim izdajanjem posameznih dovoljenj za poskuse, tako ne predstavljajo posameznega konkretnega postopka, temveč so zbir podatkov iz različnih postopkov. Tudi avtorji Komentarja ZDIJZ (str. 128) poudarjajo, da je potrebno navedeno izjemo tolmačiti ozko in se lahko nanaša samo na tiste podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi konkretnega postopka. Tudi zato navedena izjema takšnih, zbirnih podatkov, ne ščiti. Prav tako se, ko konkretna posamezna odločba, v tem primeru dovoljenje za opravljanje poskusov, postane dokončna in je upravni postopek za njeno izdajo zaključen, bistveno zmanjša število možnih razlogov za zavrnitev dostopa do javne informacije iz drugih razlogov po 6. čl. ZDIJZ. Po pravnomočnosti je pri obravnavi zahteve po ZDIJZ potrebno upoštevati zgolj še varstvo osebnih podatkov, ki se nahajajo v posamezni upravni odločbi oz. spisu (takšni varovani osebni podatki so na primer starost, naslov nosilca dovoljenja) morebitno poslovno skrivnost, tajni podatek, davčno tajnost in še nekaj drugih točk. Sama 8. točka 6. člena ZDIJZ pa po pravnomočni odločbi, po koncu postopka, ne pride več v poštev.
Na tem mestu Pooblaščenec še pojasnjuje , da dovoljenja, ki jih je prosilec zahteval od organa, izdaja Veterinarska uprava RS (dalje: VURS), kot organ v sestavi organa zavezanca, in sicer le organizacijam samim, ne pa tudi strokovnjakom za poskuse na živalih, kakor prosilec napačno navaja v zahtevi. Imena strokovnjakov niso stalna, zato takšne evidence VURS ne vodi.
Pomembno je omeniti tudi, da izdaja omenjenega dovoljenja poteka v upravnem postopku, ki ga določa ZUP. Ta v 2. členu določa, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo (v tem primeru dovoljenje) oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Bistveni element navedene pravne določbe je, da gre za odločbo, ki jo izda pristojni organ. Ta pa mora ves čas poteka postopka paziti na to, da ne bodo prizadete pravice tretjih in javna korist. To brez dvoma pomeni, da pristojni organ odloča v imenu vseh državljanov Republike Slovenije in da mora postopek izdaje dovoljenja slediti tudi zaščiti javne koristi. Pojem javnega interesa je bistven za vsak upravni postopek, v katerem se odloča o upravni zadevi. Javni interes ZUP v 3. odstavku 82. člena ščiti tako, da omogoča dostop do informacij javnega značaja v posameznih upravnih zadevah vsakomur, ne glede na pravni interes.
4. Podatki o imenih strokovnjakov za zaščito živali
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da organ v obrazložitvi svoje odločbe na podlagi enako napačno uporabljene izjeme po 8. točki 6. člena ZDIJZ, neupravičeno zavrača tudi dostop do informacij glede imen strokovnjakov za zaščito živali znotraj raziskovalnih organizacij, ki opravljajo poskuse na živalih. Tudi glede navedenega je potrebno upoštevati zgoraj podano razlago, da v tem primeru ne gre za podatke iz upravnih postopkov, ki bi bili še v teku, niti ne gre za podatke, katerih razkritje bi samemu postopku škodovalo.
Pri informacijah javnega značaja glede podatkov o imenih strokovnjakov za zaščito živali se postavlja tudi vprašanje obstoja izjeme po 3. točki 6. člena ZDIJZ, ko gre za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ul. RS, št. 86/2004, dalje ZVOP-1). S tem je od načela prostega dostopa priznana izjema, ki kot legitimen priznava zasebni interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Takšno izjemo predstavljajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Zahteva za dostop do informacije javnega značaja pa se lahko zavrne le, če se nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Povedano drugače, ni vsak osebni podatek varovan podatek oziroma, razkritje osebnih podatkov je lahko tudi dovoljeno in dopustno.
Potrebno je pojasniti, da je javnost podatka o imenih strokovnjakov za zaščito živali mogoče razbrati že iz samega ZZZiv-UPB1. Člena 23. in 24. ZZZiv-UPB1 namreč določata, da mora organizacija, v kateri se izvajajo poskusi na vretenčarjih, imenovati strokovnjaka za zaščito živali, ki ima ustrezno znanje in je odgovoren za izvedbo poskusov v skladu s predpisi ter pripravi obrazložitev za odobritev poskusa ali serije poskusov. Organizacija mora na pristojni organ (VURS) vložiti vlogo za odobritev poskusa ali serije poskusov ter v njej navesti strokovnjaka za zaščito živali, njegovo strokovno usposobljenost, položaj in pooblastila, ki jih ima za zaščito živali na podlagi notranjih aktov organizacije, ter priložiti omenjeno obrazložitev. Zakon določa, da vodi upravni organ, pristojen za veterinarstvo (VURS), na podlagi prejetih vlog za dovoljenja in letnih poročil izvajalcev poskusov statistično evidenco. Sklepni statistični podatki o številu in vrstah uporabljenih živali ter vrsti poskusov na njih so javni. Razvidno je torej, da so javni ne le statistični podatki in vrste živali, pač pa tudi vrsta poskusa, ki pa jo strokovnjak za zaščito živali opiše v obrazloženi vlogi, katere del je, kot še podrobneje določa tudi Pravilnik o strokovnih, kadrovskih in tehničnih pogojih za opravljanje poskusov na živalih (Ul. RS 36/04 in 40/04, dalje: Pravilnik) tudi navedba njegovega imena. Pooblaščenec na podlagi navedenega zaključuje, da ZZZiv-UPB1 in Pravilnik predstavljata področni zakon in predpis v smislu 1. odstavka 9. člena ZVOP-1, kar predstavlja pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju. Zato se prosilčeva zahteva po imenih strokovnjakov ne nanaša na varovan osebni podatek, ampak je informacija, ki jo je prosilec zahteval, javnega značaja.
5. Dovoljenja za poskuse na živalih, izdana na podlagi Zakona o zaščiti živali
Nadalje je Pooblaščenec preučil in kot neskladno z določili ZDIJZ zavrnil trditev organa, da v primeru dovoljenj za izvajanje poskusov na živalih ne gre za informacije javnega značaja. Pooblaščenec poudarja, da ni nobenega dvoma, da upravne odločbe so informacije javnega značaja. Med upravne odločbe sodijo tudi dovoljenja za izvajanje poskusov na živalih. To izhaja iz opredelitve informacije javnega značaja, ki je zapisana v določbi 4. člena ZDIJZ. V navedenem primeru zahtevane informacije kumulativno izpolnjujejo vse tri v 4. členu ZDIJZ naštete pogoje.
Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopku, za katerega je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Takšna informacija se lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja organa, pojem delovno področje pa je po 4. členu ZDIJZ opredeljen bistveno širše kakor v po 32. členu Zakona o državni upravi (Ul. RS 52/02, dalje: ZDU-1). Slednji določa, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (torej organ) opravlja naloge na področjih kmetijstva, razvoja podeželja, prehrane, krme, varstva rastlin, veterinarstva in zootehnike, gozdarstva, lovstva in ribištva. Definicija delovnega področja organa po ZDIJZ pa ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih (v tem primeru ZDU-1), temveč vse informacije, ki so na kakršenkoli način povezane s temi pristojnostmi. Pooblaščenec tako ugotavlja, da so vse zahtevane informacije, informacije, ki se nanašajo na delo organa ter izvirajo iz delovnega področja organa. Delovanje organa namreč zajema vsa dejanja, ki se izvedejo znotraj organa ali ob delovanju organa, in tudi tista dejanja, ki jih je mogoče neposredno ali posredno povezati z delom organa. Pooblaščenec po preučitvi zbirke dovoljenj, ki jih je izdala VURS, ugotavlja tudi, da se zahtevani podatki nahajajo v obliki dokumentov, prav tako pa se očitno nahajajo v posesti organa, saj mu jih je organ na Pooblaščenčevo prošnjo v celotnem zbiru v obliki fotokopij tudi posredoval. Navedeno tako potrjuje, da informacije, ki jih je prosilec zahteval, izpolnjujejo vse pogoje, da so torej lahko definirane kot informacije javnega značaja.
Ne glede na navedeno pa je bistvena tudi vsebina dovoljenj, ki med drugimi podatki vsebuje imena in priimke ter akademske nazive strokovnjakov, ki bodo vodili in izvrševali dovoljene poskuse. Gre za osebe, ki v teku poskusov na živalih prevzemajo vloge nadzornikov, vodij poskusa, izvajalcev, skrbnikov živali ter strokovnjakov za zaščito živali. Zastavlja se vprašanje ali gre v navedenih primerih glede imen in priimkov ter glede akademskih nazivov oseb za varovane osebne podatke, ki bi bili po 3. točki 6. člena ZDIJZ lahko podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. ZZZiv-UPB1 in na njegovi podlagi sprejeti Pravilnik natančno določata obvezno vsebino obravnavanih dovoljenj. Pravilnik v 4. členu določa, da smejo s poskusnimi živalmi ravnati skrbnik živali, izvajalec poskusa, vodja poskusa ter nadzornik – strokovnjak za zaščito živali. Pravilnik nadalje podrobno določa funkcije teh oseb v teku poskusa ter zahtevano izobrazbo, ki jo morajo za opravljanje navedene funkcije imeti. Iz dovoljenja mora biti razvidno, da so za posamezne funkcije, ki jih zahteva vsak poskus, dejansko določeni in imenovani strokovno usposobljeni zaposleni, hkrati pa mora biti iz dovoljenja razvidno tudi, da zaposleni za različne funkcije izpolnjujejo zahtevane izobrazbene kriterije. Tako Pravilnik na primer določa, da mora imeti izvajalec poskusa, ki izvaja poskuse na živalih, dokončan univerzitetni študij medicine, veterinarske medicine, biologije ali zootehnike in zaključeno usposabljanje za izvajalce poskusa, ki traja najmanj 40 ur. Iz navedenega izhaja, da ZZZiv-UPB1 in Pravilnik z navedenimi določbami predstavljata ustrezno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kakor jo določa 1. odstavek 9. člena ZVOP-1: Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.
Ker pa natančno kadrovsko sestavo strokovnjakov za poskuse določa šele Pravilnik in ker je slednji zgolj podzakonski akt, je Pooblaščenec razkritje navedenih podatkov pretehtal tudi s stališča izpolnjevanja kriterijev sorazmernosti. Za izvedbo t.i. testa sorazmernosti je potrebno preučiti tri vidike razkritja posamezne informacije:
1. Ali je omejitev pravice do informacij javnega značaja, določena z zakonom? Definiranje in opredelitev zakonito določenega cilja (interesa).
2. Ali bi razkritje pomenilo grožnjo, da bo povzročena resna škoda temu zakonitemu cilju (interesu)? Test resne nevarnosti.
3. Ali je škoda, ki bi nastala zakonito zavarovanemu cilju (interesu) večja, kot je pravno upravičen interes javnosti, da bi imel to informacijo? Definiranje in opredelitev interesa javnosti.
Pooblaščenec ugotavlja, da bi omejitev pravice do javnosti lahko predstavljal interes zasebnosti in varovanja osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. V skladu z 38. členom Ustave RS ter 3. točko 6. člena ZDIJZ varovani osebni podatki nedvomno predstavljajo zakonito določen legitimen zasebni interes. Vendar pa Pooblaščenec tudi ugotavlja, da ni moč najti, definirati ali v dosedanji slovenski praksi zaslediti prisotnosti morebitne grožnje, da bo zakonitemu cilju varovanja osebnih podatkov strokovnjakov, ki izvajajo poskuse na živalih, z javno dostopnostjo, povzročena resna škoda. Mogoče pa je po drugi strani najti pomembne, pravno upravičene interese javnosti, da bi navedeni podatki bili razkriti. Javni interes za razkritje podatkov o imenih strokovnjakov za izvajanje poskusov je večplasten. Že iz dejstva, da so imena strokovnjakov vsebovana v izrekih upravnih odločb je mogoče zaključiti, da so imena za samo odločbo konstitutiven podatek in podatek, ki mora za nadzorni organ (pa tudi za nadzor javnosti) biti verodostojen in preverljiv. Izrek je del odločbe, ki postane pravnomočen, izvršljiv, prav tako pa mora biti jasno obrazložen. Vsebovati mora vse podatke potrebne za njeno izvršbo, v navedenem primeru tudi podatke, kdo natančno sme konkretni dovoljeni poskus izvrševati. VURS tako z dovoljenjem posamezni organizaciji podeljuje funkcijo (ki v sebi nosi tako upravičenja kot tudi dolžnosti) opravljati poskuse s točno določenimi strokovnjaki in prav ti so s svojo izobrazbo, znanjem in izkušnjami ter drugimi potrebnimi lastnostmi, bistveni pri podelitvi dovoljenja. S tem VURS, posredno pa tudi celotna javnost, podeljuje to funkcijo v roke konkretnim strokovnjakom, osebam, ki morajo biti ustrezno izobražene ter še dodatno strokovno usposobljene in kvalificirane za takšno pomembno in odgovorno delo. Le tako lahko namreč javnost zaupa, da bo izpolnjen bistven namen, jasno opredeljen v 2. odstavku 21. člena ZZZiv-UPB1; da bo namreč trpljenje poskusnih živali v primerjavi s pričakovanim dosežkom etično sprejemljivo. Ti pogoji predstavljajo varovalko, ki zagotavlja, da smejo poskuse na živalih opravljati le ustrezno izobraženi in še dodatno strokovno usposobljeni in kvalificirani strokovnjaki z visokimi moralnimi standardi, ki bodo storili vse, da bi trpljenje živali kar se le da zmanjšali. ZZZiv-UPB1 namreč že s svojim imenom poudarja, da je njegov poglavitni namen, torej ratio legis prav zaščita živali. Po preučitvi opisanih vidikov Pooblaščenec zaključuje, da nevarnost povzročitve resne škode zakonitemu interesu ni podana, hkrati pa je za razkritje podatkov o imenih in priimkih strokovnjakov podan prevladujoč javni interes. Hipotetična škoda, ki bi utegnila nastati, torej ne prevlada nad javnim interesom nadzora nad zaščitenostjo živali, ki ga je mogoče razbrati iz samega namena ZZZiv-UPB1.
Zagotovitev nadzora javnosti je torej ključnega pomena. Javnosti mora namreč biti dana možnost nadzorovanja pravilnosti samega postopka podeljevanja dovoljenj. Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja ZDIJZ. Cit. 'Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.' (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72).
6. Podatek o tem, koliko živali je bilo pri poskusih ubitih
Pooblaščenec je na koncu obravnaval še 5. točko pritožbe in sicer prosilčevo zahtevo po podatku, koliko živali je pri poskusih ubitih. Ugotovil je, da je organ bistveno kršil pravila postopka, določena v členih 210. in 214. ZUP, saj o tem delu zahteve sploh ni odločal. Organ bi namreč moral v skladu z navedenima členoma, z odločbo obravnavati in se izjasniti o vseh zahtevah prosilca.
Pooblaščenec je tako v skladu z 251. členom ZUP postopek dopolnil sam in odpravil omenjeno pomanjkljivost tako, da je pristojni organ (VURS) zaprosil, da se glede zahtevanih podatkov izjasni. VURS je podala razlago, da zahtevanih podatkov ne zbira ločeno, temveč so vsebovani zgolj v zbirnem številu vseh živali, na katerih se opravljajo poskusi, ki pa je bilo v tabelarični obliki prosilcu že posredovano. Prav tako podatkov o ubitih živalih iz zbirnega števila vseh živali ni mogoče izločiti in so tako nedoločljivi. Zahtevani podatki tako ne obstajajo in se torej ne nahajajo v eni izmed s 4. členom ZDIJZ določenih oblik. Pritožba se zato v točki 5. glede podatka o tem, koliko živali je bilo pri poskusih na živalih ubitih, zavrne, ker v tem delu ne gre za informacijo javnega značaja, saj ta podatek ne obstaja.
Pooblaščenec na koncu še ugotavlja, da je organ izdal zavrnilno odločbo glede informacij javnega značaja, ki sploh niso bile v njegovi posesti. V postopku je bilo namreč razjasnjeno, da sezname organizacij, ki opravljajo poskuse na živalih, imena strokovnjakov za zaščito živali ter dovoljenja za poskuse na živalih hrani VURS, kot organ v sestavi organa, ki je izdal zavrnilno odločbo. Tako pooblaščenec organ opozarja, da bi moral prosilčevo zahtevo v skladu z 20. členom ZDIJZ odstopiti organu, ki je glede na vsebino zahteve za njeno reševanje pristojen, ter o tem obvestiti prosilca, nikakor pa zahteve ne bi smel vsebinsko presojati in celo zavrniti brez vpogleda v samo dokumentacijo. Vseeno je Pooblaščenec v zadevi pritožbe prosilca zoper organ, lahko odločil, saj je organ v teku pritožbenega postopka dokumente pridobil, kljub temu pa svojega mnenja o javnosti informacij ni spremenil in zavrnilne odločbe ne razveljavil. Namesto tega je vso pridobljeno dokumentacijo zgolj posredoval Pooblaščencu v nadaljnje odločanje.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da se je organ neutemeljeno smiselno skliceval na izjemo po 8. točki 6. člena ter 4. člen ZDIJZ in je zato napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je odločil o vlogi prosilca in sicer o zahtevah po 1., 2. in 7. alineji tretjega odstavka ter zahtevi četrtega odstavka vloge. Zato je Pooblaščenec pritožbi ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in v delu zahtevka sam rešil zadevo tako, da je zahtevi prosilca ugodil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. V delu pa je ugotovil, da je po 251. členu ZUP prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ko organ dela odločbe ni obrazložil in je tako kršil 210. in 214. člen ZUP. V tem delu je pooblaščenec v skladu z 251. členom ZUP omenjeno pomanjkljivost odpravil in zahtevo zavrnil, kakor sledi iz 3. točke izreka.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka