Lucija Bošnik, novinarka dnevnika Finance - Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS
+ -Številka: 021-66/2005/6
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja, po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju: Pooblaščenec) na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/2005, v nadaljevanju: ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99, 70/00 in 52/02 in 73/04; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Lucije Bošnik, novinarke poslovnega dnevnika Finance, Slovenska 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka), zoper odločbo št. 914-1/2005 0100-02, z dne 01.07.2005, Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Generalni davčni urad, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi.
2. Organ je dolžan prosilki v roku 15 dni posredovati zahtevane diplome ………….., pri čemer pa je iz vseh dolžan izbrisati datum in kraj rojstva, datum in kraj diplomiranja, datum zagovora diplomske naloge, matično številko, številko indeksa in letnico, ki je sestavni del številke diplome.
OBRAZLOŽITEV:
Dne 25.05.2005 je prosilka po elektronski pošti zaradi anonimnega pisma, ki je prispelo v uredništvo Poslovnega dnevnika Finance od organa po ZDIJZ zahtevala podatke o izobrazbi v anonimnem pismu navedenih 18 uslužbencev organa: ……… Prosilka je organ še prosila, če ji lahko podatke posreduje še isti dan do 13. ure. Istega dne je organ prosilki poslal dopis št. 914-1/2005-01-010, v katerem je prosilki odgovoril na novinarsko vprašanje. V dopisu je organ zapisal, da imajo vsi navedeni uslužbenci najmanj VII. stopnjo izobrazbe. Organ je še dodal, da če želi prosilka tudi podatke o vrsti izobrazbe omenjenih uslužbencev, mora organ najprej preveriti, ali se zahteva nanaša na izjeme, določene v 6. členu ZDIJZ. Prosilka je na to odgovorila s pojasnilom, da želi imeti podatke o tem, kdaj in na kateri fakulteti so omenjeni uslužbenci diplomirali.
Organ je 01.07.2005 prosilki poslal odločbo št. 914-1/2005 0100-02, v kateri je njeno zahtevo za pridobitev podatkov o tem, kdaj in na kateri fakulteti so diplomirali uslužbenci organa, zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je Davčna uprava upravni organ v sestavi Ministrstva za finance ter da je zato na podlagi 6. člena Zakona o državni upravi (uradno prečiščeno besedilo, Ul.r. RS, št. 24/2005, v nadaljevanju: ZDU) dolžna zagotavljati javnost dela z upoštevanjem omejitev, ki izhajajo iz predpisov o varovanju osebnih podatkov. V nadaljevanju obrazložitve je organ pojasnil, da za uslužbence davčne uprave velja Zakon o javnih uslužbencih (Ur.l. RS, št. 56/2002 s spremembami, v nadaljevanju: ZJU). Le-ta v 50. členu navaja, da lahko podatke centralne kadrovske evidence, v kateri se vodi tudi zbirka dokumentov o stopnji izobrazbe uslužbencev, uporabljajo le predstojniki, vodje kadrovskega poslovanja in druge osebe, ki odločajo o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, ter inšpektorji. 183. člen ZJU pa določa, da predstojnik in druga oseba delodajalca odgovarjata za prekršek, če dovoli vpogled v kadrovsko evidenco osebi, ki nima pravice vpogleda. Organ je še navedel določene odstavke 4., 6., 9. ter 36. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 86/2004; v nadaljevanju ZVOP-1). Organ je poudaril, da slednji, 36. člen ZVOP-1, v prvem odstavku določa, da se lahko posamezniku omejijo pravice v zvezi z varstvom osebnih podatkov le (med drugim), kadar gre za odkrivanje in kaznovanje kršitev etičnih norm za določene poklice.
Organ je navedel tudi, da je iz oblike in vsebine prosilkine vloge sklepal, da prosilka zahteve ni podala kot posameznica, temveč iz službenih namenov. Organ je tako menil, da prosilka s svojo zahtevo posredno uveljavlja pravico javnosti do obveščenosti, na kar je sklepal po tem, da je prosilka povedala, da so v uredništvo dobili anonimno pismo, ter po tem, da so mediji v zadnjem času javnosti razkrili, da so se nekateri javni uslužbenci izkazovali s ponarejenimi izkazi o stopnji izobrazbe.
Organ je dodal, da bi domneva o kršitvi pogojev za pridobitev delovnega mesta javnega uslužbenca predstavljala močan interes javnosti po razkritju varovanih osebnih podatkov, vendar se ne bo ukvarjal s teoretično primerjavo obeh interesov, saj je pristojno ministrstvo že začelo z notranjim preverjanjem izkazov o stopnji izobrazbe uslužbencev državne uprave.
Organ je zaključil, da v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti izjeme 1. odst. 36. člena ZVOP-1, zato je zavrnilna odločba zaradi varstva osebnih podatkov svojih uslužbencev utemeljena.
Zoper odločbo je prosilka dne 12.07.2005 naslovila pritožbo. Navedla je, da zavrača argument organa, da gre za varovane osebne podatke, saj je zahtevala podatke o stopnji izobrazbe javnih uslužbencev, in zato meni, da ne gre za izjemo po 6. členu ZDIJZ. Prosilka je še navedla, da bi razkritje take informacije pomenilo posredni nadzor nad usposobljenostjo in odgovornostjo državne uprave.
Dne 21.07.2005 je organ v dopisu št. 914-2/2005 0100-02 v skladu s 1. odst. 240. člena ZUP ugotovil, da je pritožba prosilke dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe, zato je na podlagi 245. člena ZUP Pooblaščencu odstopil v reševanje pritožbo zaradi zavrnitve zahteve za dostop do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je dne 25.07.2005 v dopisu št. 021-66/2005/2 skladno z 2. odst. 245. člena ZUP organ pozval k dostavi manjkajočih dokumentov: dokumente iz kadrovske evidence organa o ustrezni izobrazbi (overjene fotokopije diplom oz. takšne, kot jih organ hrani v kadrovskih mapah) in sistematizacijo opisanih delovnih mest, iz katere je razvidno, katera stopnja izobrazbe je za posamezno delovno mesto zahtevana.
Dne 18.08.2005 je Pooblaščenec na organ naslovil še en poziv za dostavo manjkajočih dokumentov v pritožbeni zadevi, saj organ Pooblaščencu ni dostavil fotokopij diplom za ……, temveč le potrdila fakultet, da so ti uslužbenci pridobili ustrezno strokovno izobrazbo za delovno mesto, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Pooblaščenec je tako skladno z 2. odst. 245. člena ZUP pozval organ, naj mu v zakonsko določenem roku pošlje manjkajoče fotokopije diplom. Dne 29.08.2005 je Pooblaščenec prejel vse zahtevane dokumente.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odst. 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) državni organi. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru nedvomno gre za informacijo javnega značaja, saj se nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ pridobil od drugih oseb in obenem izvira iz delovnega področja organa. Organ je namreč pridobil zahtevane dokumente (18 fotokopij diplom) v zvezi z aktom o sistematizaciji delovnih mest, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, njihov opis nalog in pogoji za zasedbo posameznega delovnega mesta, kot to določa 1. odstavek 21. člena ZJU. Prijavljeni kandidati za delovna mesta javnih uslužbencev morajo, če želijo sodelovati v postopku izbire, predložiti dokazila, da izpolnjujejo razpisne pogoje za opravljanje dela, še toliko bolj pa seveda to velja za izbranega kandidata. Navedeno pomeni, da je informacija povezana z zakonsko predpisanim in urejenim delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojega delovnega področja, povezanega s kadrovanjem.
Pooblaščenec zato ugotavlja, da so v tem delu zahteve v celoti izpolnjeni vsi trije osnovni kriteriji, po katerih je opredeljena informacija javnega značaja v 1. odst. 4. člena ZDIJZ. Gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področje organa (informacije je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), organ z njo razpolaga in nahaja se v materializirani obliki - v obliki dokumenta.
V nadaljevanju se je Pooblaščenec ukvarjal zgolj z vprašanjem, ali gre za izjemo po 3. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ pri zahtevanih dokumentih.
2. Načelo odprtosti delovanja javnih organov
Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Načelo odprtosti pomeni, da je delovanje in odločanje javnih oblasti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov javnih oblasti ali v tem drugem delu tudi transparentnost delovanja javnih oblasti.
Za obravnavani primer je izhajajoč iz načela odprtosti in transparentnosti pomembno omeniti predvsem dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno funkcijo. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorije deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javni oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (Več v Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja). Obenem se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med upravo in posameznikom okrepi zaupanje v upravo (razlog zaupanja); posamezniki posledično sprejetih odločitev ne dojemajo kot vsiljenih, temveč jih bolje razumejo in zato tudi sprejemajo (razlog sprejemanja oziroma akceptance).
V skladu z 1. odstavkom 2. člena Zakona o davčni službi (uradno prečiščeno besedilo, Ur.l. RS, št. 17/2005, v nadaljevanju ZDS-1) organ deluje v sestavi ministrstva, pristojnega za finance, in kot tak sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odst. 1. člena ZDIJZ. Delovanje organa v sestavi ministrstva pa hkrati organu nalaga tudi dolžnost, da organ sam obvešča javnost o svojem delu. Pri tem gre za načelo javnosti dela državnih organov, ki izhaja iz 6. člena ZDU. Organ je dolžan zagotavljati javnost svojega dela ne le z posredovanjem informacij javnega značaja zainteresiranim na njihovo zahtevo, temveč tudi samoiniciativno in tako zagotoviti javnost in odprtost svojega delovanja.
3. Irelevantnost pravnega interesa za pridobitev informacij javnega značaja
Pri tem Pooblaščenec opozarja, da je ZDIJZ celovito uredil dostop do informacij javnega značaja. Tako je v 5. členu ZDIJZ opredeljeno načelo prostega dostopa, po katerem so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. člena ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilkin namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, v skladu z zgoraj navedenimi določbami ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevane informacije izpolnjujejo merila za informacijo javnega značaja in so zaradi tega prosto dostopne vsem, lat. erga omnes, ne le prosilki. Prosilkin osebni interes in pravne koristi, ki jih zasleduje s službenim preverjanjem utemeljenosti anonimne prijave o ustreznosti izobrazbe konkretnih 18 uslužbencev organa, za to presojo niso pomembni.
4. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s prvo alinejo 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da so zahtevani podatki povezani s točno določeno fizično osebo, zato bi uradna oseba organa z razkritjem osebnih podatkov kršila določbe o varstvu osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 86/2004; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da je po mnenju organa podana izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 glede opredelitve osebnega podatka pa sama navedba imena in priimka, brez drugega identifikacijskega znaka (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka) namreč še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in na podlagi katerih je mogoče določiti fizično osebo (primerjaj 6. člen ZVOP-1).
Po oceni Pooblaščenca je kandidat, ki je sklenil delovno razmerje pri organu za konkretno določeno delovno mesto določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je moč na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa.
Vendar pa Pooblaščenec na tem mestu ponovno poudarja, da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, ki se je z novelo ZDIJZ (Uradni list RS, št. 61/2005), ki je stopila v veljavo 15.07.2005, še okrepila, saj je v prvi alineji, v 3. odstavku 6. člena navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Informacije, ki jih prosilec zahteva, so izvorno povezane s postopkom izbire kandidatov na razpisana delovna mesta v organu. Izbrani kandidati so s sklenitvijo delovnega razmerja pri organu postali javni uslužbenci v skladu z 1. in 2. odstavkom 1. člena ZJU, ki določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, javni sektor pa med drugim sestavljajo tudi državni organi, kamor sodi organ.
Poglavitni namen sistema zaposlovanja in delovanja javnih uslužbencev, urejen v ZJU, je v zagotovitvi sistema izbire uradnikov, ki temelji na čim bolj objektivnih merilih strokovne usposobljenosti. Ta namen se zagotovi predvsem s postopkom, po katerem se prosto delovno mesto zasede. Ob tem je potrebno omeniti 7. člen ZJU, kjer je opredeljeno načelo enakopravne dostopnosti, ki pomeni, da ima vsakdo, pod enakimi pogoji, pravico do enakega dostopa do delovnih mest v javnem sektorju in sicer na tak način, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu. To načelo se razteza na vsako zasedbo prostega delovnega mesta, četudi ne gre za novo zaposlitev, vsaj glede vidika, da lahko delovno mesto zasede samo tisti, ki je najbolj oziroma primerno strokovno usposobljen. S tem načelom se v uslužbensko pravo uvaja konkurenca, profesionalnost, učinkovitost in istočasno preprečuje korupcija. Omenjeno načelo pa je samo po sebi, brez da bi bilo možno nadzorovati ali so postopki o izbiri kandidata potekali v skladu z veljavnimi predpisi in da torej izbrani kandidat izpolnjuje razpisne pogoje, brez pomena. Zato je že ZJU v skladu z načelom javnosti in odprtosti delovanja organov, ki naj omogoči posameznikom in pravnim osebam vpogled v transparentnost delovanja organa, v 32. členu definiral načela odprtosti do javnosti, po katerem organ obvešča javnost o svojem delovanju in o rezultatih opravljenega dela uradnikov na način, določen z zakonom in podzakonskimi predpisi.
Tako torej že ZJU, kot področni zakon, v skladu z 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ in načelom odprtosti in javnosti delovanja državnih organov, omogoča v obravnavanem primeru prosilki možnost dostopa do zahtevanih dokumentov. V konkretnem primeru to pomeni, da lahko v smislu nadzora nad delom državnih organov prav vsak dobi informacijo, ali ima konkretni javni uslužbenec izpolnjen pogoj iz javnega ali internega natečaja oz. ustrezno strokovno izobrazbo za delovno mesto, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki mora ustrezati aktu o sistemizaciji delovnih mest v posameznem organu.
Na podlagi navedenega je v obravnavanem primeru podana upravičena zahteva po dokumentih, ki so povezani z zaposlitvijo javnega uslužbenca, kar pomeni, da je potrebno upoštevati zgoraj navedeni 3. odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se posredovanje informacije ne glede na določbe 1. odstavka 6. člena (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. točka) dovoli, če gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.
Na tej podlagi je Pooblaščenec zaključil, da mora organ prosilki posredovati fotokopije zahtevanih diplom, vendar s pridržkom in na način, opisan v spodnji točki obrazložitve.
5. Delni dostop po določilu 7. člena ZDIJZ
Ker zahtevani dokumenti vsebujejo poleg imena in priimka tudi druge osebne podatke in sicer rojstni datum, kraj rojstva, datum in kraj diplomiranja, datum zagovora diplomske naloge, matično številko, številko indeksa in letnico, ki je sestavni del številke diplome, navedeni podatki niso prosto dostopni, ker ne predstavljajo pogoja za zasedbo delovnih mest. Pri tem je potrebno opozoriti na načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.
Pooblaščenec tako opozarja na določilo 7. člena ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa, in določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V primeru obstoja varovanih osebnih podatkov (rojstni datum,…) je organ torej dolžan omogočiti (le) delni dostop (7. člen ZDIJZ) in zahtevo zavrniti v delih, ki predstavljajo pri fizični osebi varovani osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Ob tem mora organ omogočiti vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja v skladu s 21. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, v nadaljevanju: Uredba). Uredba določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec odločil, da mora organ na zahtevanih diplomah izbrisati podatke o kraju in datumu rojstva, datumu in kraju diplomiranja, datumu zagovora diplomske naloge, matično številko, številko indeksa in letnico, ki je sestavni del številke diplome.
Pooblaščenec opozarja, da drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena v 2. točki ZDIJZ določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilka tista, ki se odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo.
Pooblaščenec je izpodbijano odločbo in ravnanje organa odpravil v delu, kot je navedeno v 2. točki izreka te odločbe, in sam odločil na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, ker je organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede na dejansko stanje in posledično tudi napačno uporabil pravni predpis. Pooblaščenec zaključuje, da gre v konkretnem primeru za upravičen dostop do informacij javnega značaja, poleg tega pa poudarja, da prvostopenjski organ v času odločanja dne 01.07.2005, ko je izdal odločbo, še ni mogel uporabiti 3. odst. 6. člena ZDIJZ, uveljavljenega šele z novelo ZDIJZ (objavljena v Uradnem listu RS št. 61/05), ki velja od 15.07.2005 in so ga organi od takrat dolžni uporabljati.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka